Dela predstavljajo fragmente zgodb prednikov, ki jih Špela Košir v risbi postavlja v širši domišljijski kontekst. Diplomsko delo, ki ga predstavlja na razstavi, se nanaša na raziskovanje družinskih vezi, skozi družinsko zgodovino in travme. Služi kot katarza, medij skozi katerega avtorica ozavešča in sprejema svojo družinsko zgodovino. Tema se je porodila v procesu raziskovanja lastne identitete, v želji, da bi sebe in svoje prednike bolje razumela. »To je moj poklon tistim, ki so bili tu pred mano. Tistim, ki so utirali pot,« ob razstavi zapiše avtorica.
