Voda je bogastvo. Upodabljanje njene moči je skrivnostno. Način na katerega si reka utira pot in njeno sožitje z bregovi jo povzdigne na prestol. Reka si utira pot, teče, ne gleda ne levo, ne desno, gre kamor lahko. S svojo močjo se ves čas bogati z življenjem, ki jo spremlja v nji sami in z življenjem, ki v sožitju z njo nastaja ob njenih bregovih. Podrejamo se ji tako ljudje, kot živali in rastlinje. Kljub temu, da nam je voda vir življenja in moč rek izkoriščamo kolikor se da, so reke tiste, ki so na prestolu, ki s svojimi vrtinčenji in težkimi padci izražajo bogastvo življenja, barv, globin in plitvin. Moramo se potruditi, da jih tudi v resničnem življenju ohranimo pisane, bogate in ne le v delih, ki jih ustvarimo.
Katarina Spacal (1978, Ljubljana) je leta 2001 z odliko zaključila študij oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Živi in ustvarja v Kostanjevici na Krasu. Od leta 2017 deluje kot samozaposlena v kulturi. Posvetila se je unikatnemu tkanju na ročnih statvah. Njena ustvarjalna pot je igranje z različnimi debelinami, materiali in oblikami niti, ki ji služijo kot osnovno sredstvo pri izražanju občutij. Ročno tkano, unikatno tkanino, kot vmesni medij z rezanjem, gubanjem, šivanjem in z dodajanjem raznih detajlov nadgrajuje do končne kompozicije.
Foto: Maša Pirc / BIEN 2021
