Delo Husks, izdelano iz recikliranega jeansa, je navdihnjeno s kokoni iz narave. V tem kaotičnem obdobju obstaja potreba po intimnem prostoru, po kontemplaciji v javnem prostoru. Oblika predmetov se razvija iz prevelikih oblačil in ima pomemben odnos do človeškega telesa kot nekakšna zaščita in tretja koža. Namestitev instalacije spominja na minljivo arhitekturo, kot so mobilna zavetišča. Kamorkoli gre, je sodobni nomad v novi normalnosti obkrožen z znano sliko lastnega zavetišča.
Josipa Štefanec želi v svojih umetniških raziskavah na novo opredeliti meje človeškega telesa skozi obliko mehkega kiparstva. Skulpture so narejene s sestavljanjem trakov iz keperja, ki nato ustvarijo organsko obliko. Ta mehka lupina / membrana deluje kot nekakšno zavetje in varen prostor, ki prehiteva človeško telo. Lupine hkrati obstajajo kot avtonomne prostornine, ki zasedajo prostor, in na nepričakovane načine širijo meje telesa. Mutirano telo združuje elemente človeka, živali in mita, kar ima za posledico obsežne predmete, ki naseljujejo galerijski prostor. Vsi predmeti imajo odprtine, ki obiskovalce vabijo k raziskovanju notranjosti in prostornine, ki jo lahko vsebuje lupina. Skulpture zavzemajo več različnih položajev, kot so sedenje, stoječe ali viseče, vsak položaj pa razkriva nove dimenzije mehkobe, vpisane neposredno v material (in način njegovega šivanja).
Lupine lahko vidimo tudi kot vrste mask, ki prikličejo čarobne moči in ponujajo možnost, da se preoblikujejo z nošenjem. Estetsko je, da se lupine kot modni predmeti gradijo na obdobju osemdesetih let, ko so v modni sistem vdrla izrecno nedisciplinirana telesa, ki spodkopavajo prevladujoče telesne norme. Takšna liminalna telesa zavestno zaznamuje drugačnost kot močno polje na novo definiranja telesnih meja. Francesca Granata v svoji knjigi Experimental Fashion: Performance Art, Carnival and Grotesque Body razpravlja o telesih v nastajanju in odkriva njihov transformativni in subverzivni potencial. Lupine so natančno takšni predmeti, vendar so tudi oblačila, katerih mehkoba je preizkušena s prostorsko in telesno zmogljivostjo.
– Lea Vene
Josipa Štefanec se je rodila leta 1978 v nemškem Dusseldorfu. Leta 2006 je diplomirala na Oddelku za modo in oblikovanje na Tekstilno-tehnični fakulteti v Zagrebu. Dve leti kasneje je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost, smer kiparstvo, v Zagrebu. Trenutno dela kot docentka na Fakulteti za tekstilno tehnologijo Univerze v Zagrebu na Hrvaškem.
Foto: Maša Pirc / BIEN 2021
