S karbonizacijo, ki je način fosilizacije - pooglenitve organizma, projekt išče stičišča kulturne in geološke dediščine. Na razstavi so slike študentov postavljene ob bok slikam in grafikam Franceta Miheliča, ene od vodilnih osebnosti slovenskega slikarstva 20. stoletja. Pri ustvarjanju svojih del so se študenti naslanjali na izbrane Miheličeve slike in jih poskušali interpretirati na svoj način. Študente je k uporabi oglja in geotekstila nagovoril Zavod za gradbeništvo Slovenije, ki je sodeloval pri projektu. Oglja, ki nastaja s karbonizacijo, se je posluževal že Mihelič. Nekatera dela izpostavljajo motiv kurenta, ki se pojavlja pri delih Franceta Miheliča in je vpisan na UNESCO seznam svetovne kulturne dediščine.
Foto: Maša Pirc / BIEN 2023
Naslov razstave Karbonizacija oziroma pooglenitev je stičišče, v katerem se razstavljajoči študenti povezujejo s smernicami v projekt vključenih institucij: Osrednja tema BIEN 2023 je namreč Sonce, vsebinske usmeritve pa dediščina, ohranjanje, trajnost, vzorci, migracije, dualizem (sonce – senca). Skupina študentov se je pri koncipiranju slikarskih del naslanjala na izbrana dela iz zbirke del Franceta Miheliča, ki jih hrani Loški muzej Škofja Loka, in na različne avtorske načine poskušala interpretirati oziroma aktualizirati določene vsebine, ki jih najdemo v Miheličevih delih.
Na povabilo je sodeloval tudi Zavod za gradbeništvo Slovenije, ki je študente nagovoril k uporabi geotekstila v slikarstvu – materiala, ki se prioritetno uporablja predvsem v gradbeništvu, ter z raziskavami tistih naravnih materialov, s katerimi civilizacije ustvarjajo že od pradavnine. Pričujoči razstavni projekt izpostavlja tudi oglje, ki nastaja s karbonizacijo, ki je stanje, ko ni prisotnega kisika, torej ni zagotovljenega osnovnega pogoja za življenje. Je način fosilizacije, ko organizem poogleni, pri čemer pa ohrani primarno obliko (primer je premog iz karbona pred približno 300 milijoni let). Oglje je bilo med drugimi material za prve jamske poslikave, vse od renesanse naprej pa je razširjena risarska tehnika, ki doživi razmah v risbi 19. stoletja. Posluževal se ga je tudi France Mihelič, katerega opus del je izrazito »temen«, tako na vsebinski ravni kot na formalni. Loški muzej hrani nekaj Miheličevih risb v tehniki oglja, med drugimi prepoznavno podobo kronista, človeka, ki zapisuje vojne grozote (Kronist, 1974), v tehniki prešanega oglja pa je umetnik zabeležil tudi znameniti motiv kurenta (v zbirki Pokrajinskega muzeja Ptuj), ki ga izpostavljajo tudi nekatera slikarska dela študentov.
Na simbolni ravni torej avtorji na razstavi z umetnostjo povezujejo geološko dediščino s kulturno dediščino; izpostavljajo oglje kot risarski material, sočasno pa tudi motiv kurenta, ki se pojavlja pri delih Franceta Miheliča in je vpisan na UNESCO seznam svetovne kulturne dediščine.
izr. prof. mag. Anja Jerčič Jakob, dr. Mateja Golež
Podpora: Sklad Univerze v Ljubljani za umetniško področje
Partnerji: Zavod Carnica, Zavod za gradbeništvo Slovenije (dr. Mateja Golež), Loški muzej Škofja Loka
