PRIROČNIK:
https://layer.si/bien/kr/tekstilne-skupnosti-kot-prostori-moci/
VIDEO VSEBINE:
○ Posvet, posnetek: https://youtu.be/8l3Oh2JbNuM
○ Savneet Talwar: https://youtu.be/_1tX1cNn2lk
○ Lisa R. Garlock: https://youtu.be/fxzNo8lz178
○ Katy Emck: https://youtu.be/D6jQe07vGvE
○ Rachael Matthews: https://youtu.be/tsn8wMUUkN8
ODMEVI:
Svoboda na nitki_VAL 202:
Prvi del:
https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174989277
Drugi del:
https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174990917
O PROJEKTU:
Izdelovanje tekstila sega v začetke civilizacije in je že od nekdaj v domeni žensk, domačega okolja in skupnosti; tekstilno ročno delo je v svoji naravi soodvisno, medgeneracijsko in povezovalno. Ženske že tisočletja skupaj tkejo, predejo in šivajo. Čeprav novodobne izdelovalke tekstila uporabljajo iste surovine in tehnike kot njihove prednice, se je namen njihovega dela spremenil – v predindustrijski družbi je bil tradicionalen rokodelski izdelek v osnovi proizveden zaradi človeških potreb, v postindustrijskem času pa je ta proizveden predvsem kot način samoizpolnitve ter zadovoljevanja psiholoških, duhovnih in socialnih potreb.
Slapšakova poudarja pomen ročnih del za žensko emancipacijo in samostojnost. Namiguje, da so roke instrument ženske sposobnosti, ki je družbeno priznan v primerjavi z (žensko) glavo. Roke se pri ročnem delu, pravi, čudežno povezujejo prav z glavo. Zato ima ženska, ko se ukvarja s tekstilom, popolno miselno svobodo. Ročno delo je tako lahko ”sumljiv prostor” ženske svobode in avtoritete.
Ženske so tekstil že skozi zgodovino uporabljale tudi za izražanje neizrekljivega. Šivanje v skupini je okrepilo njihovo skupnost. V procesu so zmanjševale osebno bolečino, delile svoja bremena in krepile odpornost, obenem pa se povezovale z drugimi. Zaradi povezujoče narave je tudi danes ustvarjanje s tekstilom primeren način kolektivne oskrbe in nege.
POSVET NA BIENu 2023
Na simpoziju bodo vodje različnih slovenskih tekstilnih skupnosti predstavite ter delile osebne izkušnje o pomenu, smislu in kakovosti, ki jih ustvarjanje s tekstilom prinaša v njihova osebna življenja, življenje skupnosti in družbe nasploh. Osredotočili se bomo na potrebo po povezanosti, kolektivni identiteti, zdravih življenjskih sredinah in pripadnosti, kar današnji družbi pogosto primanjkuje.
Že skozi zgodovino je aktivizem, povezan z izdelovanjem tekstila, svet delal boljši. Zato bomo osvetlili zgodovinsko vlogo tekstilnih skupnosti na Balkanu ter predstavili tekstilni aktivizem, ki ponuja mehak in miren način protesta, izražanja mnenj, opozarjanja na družbene krivice ter širjenja globokih včasih tudi političnih sporočil tako v Sloveniji kot drugod po svetu.
Spoznali se bomo z bogato raznolikostjo izkušenj ter odprli prostor različnim zgodbam in edinstvenim pogledom. Predstavili bomo skupnost iz tujine, ki z obrežij rek pobira zavržena oblačila in iz njih tke prekrasne preproge; prisluhnili bomo o tekstilnem ustvarjanju v zaporih, v katerega je vključeno 600 zapornikov, ki vezejo dragocene izdelke za dom; spoznali bomo ustvarjalnost bosanskih priseljenk v tujini ter izvedeli več o arhivu tekstilnih zgodb iz celega sveta.
Povezovala nas bo ljubezen do tekstila, ki je starodaven jezik, saj ne glede na to, od kod izviramo, smo izdelovalke tekstila iste narodnosti in si delimo isto folkloro.
Kuratorka: Jasmina Ferček (Oloop)
Sodelujoče: Svetlana Slapšak, Barbara Brinovec Pribaković, Tjaša Bavcon (Oloop), Hasnija Dugonjić (Razkrite roke), Anka Pintar (Breja preja), Martina Kališek (No-Border Craft), Rachael Matthews (Rag School), Lisa R. Garlock (Storycloth Database), Savneet Talwar (Creatively Empowered Women), Katy Emck (Fine Cell Work)
-
Naslovna fotografija: Tjaša Bavcon
Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014-2021
