{"id":2095,"date":"2021-05-05T14:24:19","date_gmt":"2021-05-05T12:24:19","guid":{"rendered":"https:\/\/layer.si\/bien\/?page_id=2095"},"modified":"2023-02-22T17:12:41","modified_gmt":"2023-02-22T16:12:41","slug":"simpozij","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/layer.si\/bien\/leto2021\/simpozij\/","title":{"rendered":"Simpozij"},"content":{"rendered":"\t\t<div data-elementor-type=\"wp-page\" data-elementor-id=\"2095\" class=\"elementor elementor-2095\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-659050a elementor-section-full_width elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"659050a\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-no\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-16cc382\" data-id=\"16cc382\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-16101e9 elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"16101e9\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<style>\/*! elementor - v3.17.0 - 25-10-2023 *\/\n.elementor-widget-image{text-align:center}.elementor-widget-image a{display:inline-block}.elementor-widget-image a img[src$=\".svg\"]{width:48px}.elementor-widget-image img{vertical-align:middle;display:inline-block}<\/style>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1776\" height=\"1184\" src=\"https:\/\/layer.si\/bien\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/SIMPOZIJ.jpg\" class=\"attachment-full size-full wp-image-2089\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/layer.si\/bien\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/SIMPOZIJ.jpg 1776w, https:\/\/layer.si\/bien\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/SIMPOZIJ-300x200.jpg 300w, https:\/\/layer.si\/bien\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/SIMPOZIJ-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/layer.si\/bien\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/SIMPOZIJ-768x512.jpg 768w, https:\/\/layer.si\/bien\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/SIMPOZIJ-1536x1024.jpg 1536w\" sizes=\"auto, (max-width: 1776px) 100vw, 1776px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-1cc97e7 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"1cc97e7\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-5561cf3\" data-id=\"5561cf3\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-7663050 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"7663050\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<style>\/*! elementor - v3.17.0 - 25-10-2023 *\/\n.elementor-heading-title{padding:0;margin:0;line-height:1}.elementor-widget-heading .elementor-heading-title[class*=elementor-size-]>a{color:inherit;font-size:inherit;line-height:inherit}.elementor-widget-heading .elementor-heading-title.elementor-size-small{font-size:15px}.elementor-widget-heading .elementor-heading-title.elementor-size-medium{font-size:19px}.elementor-widget-heading .elementor-heading-title.elementor-size-large{font-size:29px}.elementor-widget-heading .elementor-heading-title.elementor-size-xl{font-size:39px}.elementor-widget-heading .elementor-heading-title.elementor-size-xxl{font-size:59px}<\/style><h2 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">BIEN simpozij<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-4169775 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"4169775\" data-element_type=\"section\">\n\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-db7da22\" data-id=\"db7da22\" data-element_type=\"column\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-widget-wrap elementor-element-populated\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-0eae6d0 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"0eae6d0\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<style>\/*! elementor - v3.17.0 - 25-10-2023 *\/\n.elementor-widget-text-editor.elementor-drop-cap-view-stacked .elementor-drop-cap{background-color:#69727d;color:#fff}.elementor-widget-text-editor.elementor-drop-cap-view-framed .elementor-drop-cap{color:#69727d;border:3px solid;background-color:transparent}.elementor-widget-text-editor:not(.elementor-drop-cap-view-default) .elementor-drop-cap{margin-top:8px}.elementor-widget-text-editor:not(.elementor-drop-cap-view-default) .elementor-drop-cap-letter{width:1em;height:1em}.elementor-widget-text-editor .elementor-drop-cap{float:left;text-align:center;line-height:1;font-size:50px}.elementor-widget-text-editor .elementor-drop-cap-letter{display:inline-block}<\/style>\t\t\t\t<div class=\"gmail_default\"><p><b>Tekstilna dedi\u0161\u010dina<br \/><\/b>Torek, 1. junij, 10h do 13h<\/p><p>Youtube posnetek: <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=po-mY3r1fSM&amp;t=2s\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=po-mY3r1fSM&amp;t=2s<\/a><\/p><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-4ac629e elementor-widget elementor-widget-toggle\" data-id=\"4ac629e\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"toggle.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<style>\/*! elementor - v3.17.0 - 25-10-2023 *\/\n.elementor-toggle{text-align:left}.elementor-toggle .elementor-tab-title{font-weight:700;line-height:1;margin:0;padding:15px;border-bottom:1px solid #d5d8dc;cursor:pointer;outline:none}.elementor-toggle .elementor-tab-title .elementor-toggle-icon{display:inline-block;width:1em}.elementor-toggle .elementor-tab-title .elementor-toggle-icon svg{margin-inline-start:-5px;width:1em;height:1em}.elementor-toggle .elementor-tab-title .elementor-toggle-icon.elementor-toggle-icon-right{float:right;text-align:right}.elementor-toggle .elementor-tab-title .elementor-toggle-icon.elementor-toggle-icon-left{float:left;text-align:left}.elementor-toggle .elementor-tab-title .elementor-toggle-icon .elementor-toggle-icon-closed{display:block}.elementor-toggle .elementor-tab-title .elementor-toggle-icon .elementor-toggle-icon-opened{display:none}.elementor-toggle .elementor-tab-title.elementor-active{border-bottom:none}.elementor-toggle .elementor-tab-title.elementor-active .elementor-toggle-icon-closed{display:none}.elementor-toggle .elementor-tab-title.elementor-active .elementor-toggle-icon-opened{display:block}.elementor-toggle .elementor-tab-content{padding:15px;border-bottom:1px solid #d5d8dc;display:none}@media (max-width:767px){.elementor-toggle .elementor-tab-title{padding:12px}.elementor-toggle .elementor-tab-content{padding:12px 10px}}.e-con-inner>.elementor-widget-toggle,.e-con>.elementor-widget-toggle{width:var(--container-widget-width);--flex-grow:var(--container-widget-flex-grow)}<\/style>\t\t<div class=\"elementor-toggle\">\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-7841\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"1\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-7841\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">10.00 - Uvod v prvi dan simpozija - Zala Orel (SI) - v angle\u0161\u010dini<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-7841\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"1\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-7841\"><p>Dvodnevni simpozij bienala tekstilne umetnosti BIEN predstavlja prakse in avtorje, ki delujejo na podro\u010dju tekstila.\u00a0 Prvi dan simpozija predstavlja teme, ki delujejo na polju tekstilne dedi\u0161\u010dine, drugi dan pa se osredoto\u010da na trajnostne pristope v tekstilu, in sicer v praksi in raziskovanju. Z izjemo\u00a0zadnjih dveh predstavitev bo potekal v angle\u0161kem jeziku.<\/p><p><b>Zala Orel<\/b> je pobudnica in producentka bienala tekstilnih umetnosti BIEN, od leta 2014 deluje kot programska vodja Layerjeve hi\u0161e<span class=\"gmail_default\"> v Kranju. <br \/><br \/><a href=\"http:\/\/www.layer.si\/\">http:\/\/www.layer.si\/<\/a><br \/><a href=\"https:\/\/carnicainstitute.org\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">https:\/\/carnicainstitute.org\/<\/a><br \/><\/span><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-7842\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"2\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-7842\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">10.05 - Tradition Anew \/ Tradicija na novo Bienale Zahodnega balkana - Artemis Papageoriou (GR), Katerina Zachou (GR) - v angle\u0161\u010dini<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-7842\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"2\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-7842\"><p><strong>Bienale Zahodnega Balkana<\/strong> je ustanovila Art Pluriverse, znanstvena skupnost za umetnost in kulturo, ki se z interdisciplinarnim pristopom posve\u010da predvsem nematerialni kulturni dedi\u0161\u010dini in umetnosti. Bienale zahodnega Balkana sku\u0161a opolnomo\u010diti nematerialno kulturno dedi\u0161\u010dino in\u00a0 skupnost praks v balkanski regiji z dokumentiranjem njihove umetni\u0161ke dedi\u0161\u010dine in tradicionalnih znanj na odprt, izobra\u017eevalni in participativni na\u010din. Prva izdaja bienala, Mesec tekstila, je bil posve\u010den tekstilnim skupnostim in njihovi umetni\u0161ki dedi\u0161\u010dini v Gr\u010diji in \u0161ir\u0161i balkanski regiji. Mesec tekstila je s spletnim te\u010dajem podprl soustvarjanje umetni\u0161kih del, ki temeljijo na raziskavah, sinergiji umetnik-skupnost in razvoju arhivov digitalnih skupnosti po na\u010delih FAIR. Program se je zaklju\u010dil z ustvarjanjem virtualne 3D razstave, spletnega zemljevida tekstilnih skupnosti \u0392alkana in nedavno izdal tudi zine publikacijo.<br \/><br \/><\/p><p><strong>Artemis Papageorgiou<\/strong> je medijska umetnica in kustosinja, ki z interaktivnimi instalacijami, igrivimi arhitekturnimi napravami in tekstilom raziskuje zbli\u017eevanje naravnih in ra\u010dunskih sistemov znotraj urbane krajine. V zadnjem desetletju je sodelovala z mednarodnimi muzeji in festivali, delala je tudi za \u0161olo odprtega oblikovanja v okviru Evropske prestolnice kulture Matera 2019. Artemis je vodila \u0161tevilne u\u010dne programe o umetnosti, arhitekturi in tehnologiji ter govorila na razli\u010dnih simpozijih, vklju\u010dno z nedavnim pogovorom na TEDx. Ima diplomo iz arhitekture na Oddelku za arhitekturo Univerze Patras in diplomo iz likovne umetnosti Univerze v Londonu. Trenutno je izredna kustosinja na bienalu zahodnega Balkana.<br \/><br \/><strong>Katerina Zachou<\/strong> je muzealka in kulturna vodja, ki deluje kot organizatorka razstav v Evropskem kulturnem centru v Italiji, in pridru\u017eena kustosinja na Bienalu Zahodnega Balkana. Izbrana je bila za program kuratorskih izmenjav NEON 2020 v Londonu, ki sta ga organizirala galerija Whitechapel in Fundacija NEON. Katerina je magistrirala iz muzeologije in kulturnega mened\u017ementa na \u0160oli za arhitekturo, Fakultete za in\u017eeniring, AUTH, in diplomirala iz gr\u0161ke filologije na Filozofski fakulteti Univerze v Janini. Kot muzejska vzgojiteljica je organizirala kulturne prireditve in izvajala izobra\u017eevalne programe v muzejih in kulturnih ustanovah. Del njenih interesov so vizualna antropologija, zvo\u010dna etnografija in prehrambena kultura.<br \/><br \/><strong>Elli Leventaki<\/strong> je umetnostna zgodovinarka, kustosinja in doktorska kandidatka na Oddelku za teorijo in zgodovino umetnosti na Atenski \u0161oli za likovno umetnost. Trenutno je kustosinja na Bienalu Zahodnega Balkana, hkrati pa kot samostojna kustosinja sodeluje z neodvisnimi umetni\u0161kimi programi, umetni\u0161kimi prostori in umetniki. Elli je napisala \u0161tevilna umetni\u0161ka besedila za razstavne kataloge in v znanstvene namene ter sistemati\u010dno sodeluje na konferencah in predavanjih v Gr\u010diji in v tujini. Zanimajo jo predvsem umetnost, politika in spol.<br \/><br \/><strong>Mariana Ziku<\/strong> je soustanoviteljica in kustosinja programa Bienala Zahodnega Balkana, kjer deluje na podro\u010dju promocije nesnovne kulturne dedi\u0161\u010dine z umetnostjo, tehnologijo in odprtim znanjem. Je doktorska kandidatka na Oddelku za kulturno tehnologijo in komunikacije ter raziskovalna sodelavka pri Raziskovalni skupini za inteligentne interakcije na Egejski univerzi. Magistrirala je iz digitalne humanistike (oddelek za ra\u010dunalni\u0161tvo, KU Leuven) in magistrirala iz znanosti, zgodovine in kuratorstva za umetnost (School of Fine Arts, University of Ioannina). Je zagovornica odprtega znanja in odprtega GLAM-a, s posebnim zanimanjem za digitalno participativno in skupnostno prakso v umetnosti in kulturi.<\/p><p><a href=\"https:\/\/bowb.org\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">https:\/\/bowb.org\/<\/a><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-7843\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"3\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-7843\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">10.30 - \u017denske in industrija na Balkanu: Vzpon in padec jugoslovanskega tekstilnega sektorja - Chiara Bonfiglioli (IT\/IR) - v angle\u0161\u010dini<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-7843\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"3\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-7843\"><p>V jugovzhodni Evropi je industrijska dedi\u0161\u010dina tekstilnih tovarn s prete\u017eno \u017eensko delovno silo morda manj vidna kot dedi\u0161\u010dina, ki temelji na mo\u0161ki delovni sili, vendar je kljub temu zelo pomembna, saj so bile tekstilne tovarne ena glavnih mest za zaposlitev \u017eensk iz delavskega razreda v \u010dasu socializma. V tem prispevku se bo avtorica osredoto\u010dila na pripovedi ponosnih delavk o uspehu njihovih tovarn in na na\u010dine, kako so bile te pripovedi mobilizirane, da bi si povrnile dostojanstvo po deindustrializaciji in postsocialisti\u010dni tranziciji, iz tekstilne tovarne Sana v Novem Gradu do tovarne pletenin Arena v Pulju, od tovarne Makedonka v Shtipu do tovarne Leteks v Leskovcu.<\/p><p><strong>Chiara Bonfiglioli<\/strong> je predavateljica \u0161tudij spolov in \u017eensk na University College Cork na Irskem, kjer koordinira magistrski \u0161tudij \u017eenskih \u0161tudij. Po doktoratu na podiplomskem programu za enakost spolov na Univerzi v Utrechtu je imela podoktorske \u0161tipendije na Univerzi v Edinburghu, Univerzi v Pulju in na In\u0161titutu za humanisti\u010dne vede (IWM) na Dunaju. Njena raziskava obravnava nadnacionalno zgodovino spolov in \u017eensk s posebnim poudarkom na nekdanji Jugoslaviji in Italiji. Je avtorica knjige \u017denske in industrija na Balkanu: Vzpon in padec jugoslovanskega tekstilnega sektorja (London: I. B. Tauris \/ Bloomsbury, 2019).<\/p><p>\u00a0<\/p><p><a href=\"http:\/\/www.chiarabonfiglioli.net\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">http:\/\/www.chiarabonfiglioli.net\/<\/a><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-7844\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"4\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-7844\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">10.55  - Konfliktstoff: Vzhodnonem\u0161ke socialisti\u010dne tkanine v sodobni tekstilni umetnosti - Jan Bej\u0161ovec (DE) - v angle\u0161\u010dini<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-7844\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"4\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-7844\"><p>S socialisti\u010dno dobo so izginile ne samo celotne tekstilne industrije, temve\u010d tudi unikatni tekstilni modeli in oblike tekstilne propagande. Umetni\u0161ka znamka Konfliktstoff Jana Bej\u0161ovca zbira reprezentativne predmete in tkanine ter jih tudi vklju\u010duje v umetnost. Umetnik bo predstavil izbor zgodovinskih vzhodnonem\u0161kih propagandnih rut in svojih umetni\u0161kih del. Kombinacijo starih, a pristnih tkanin s sodobno umetnostjo tekstila bo razlo\u017eil z analizo svojih slik.<\/p><p><strong>Jan Bej\u0161ovec<\/strong> (1975, Freiberg v Vzhodni Nem\u010diji) je umetnik, ki se posve\u010da tekstilni umetnosti in poleg slik ustvarja tudi instalacije in predmete. Glavna tema njegove umetnosti se vrti okoli politi\u010dnih ali zgodovinskih vpra\u0161anj. Jan Bej\u0161ovec \u017eivi in dela v Berlinu. Pod oznako Konfliktstoff Bej\u0161ovec pogosto obravnava politi\u010dne in dru\u017ebene teme. Grafi\u010dna in v\u010dasih provokativna upodobitev namerno nasprotuje tekstilnemu mediju. Uporaba pristnih tkanin ali materialov, kot so voja\u0161ke maskirne ali vintage tkanine, prispeva k raznolikim motivom. Bej\u0161ovec se poleg \u0161tevilnih politi\u010dnih izjav v svojih delih sklicuje na stare tradicije tekstilne umetnosti in obrti v mogo\u010dnem, voja\u0161kem ali propagandnem kontekstu. Na zgodovinskih prostorih posku\u0161a opozoriti tudi s tekstilnimi instalacijami v javnem prostoru.<br \/><br \/><\/p><p><a href=\"http:\/\/www.konfliktstoff.org\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">www.konfliktstoff.org<\/a><\/p><p>Ig: <a href=\"http:\/\/@konfliktstoff\" data-wplink-url-error=\"true\">@konfliktstoff<\/a><\/p><p><br \/><br \/><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-7845\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"5\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-7845\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">11.30 - Podobe rudnika Sitarjevec v tekstilnih vzorcih - Darja Rant (SI) - v angle\u0161\u010dini<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-7845\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"5\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-7845\"><p>Za rudnik Sitarjevec v Litiji je poleg najhitreje rasto\u010dih kapni\u0161kih struktur v svetovnem merilu zna\u010dilna rumena obarvanost rovov. Rudni\u0161ko blato rumene barve je hkrati vir pigmenta. Da bi do\u017eivetje v rudniku obiskovalcem pribli\u017eali skozi nove turisti\u010dne produkte, smo oblikovali vzorce za tekstilni tisk, ki izhajajo iz naravne in kulturne dedi\u0161\u010dine rudnika ter njegove okolice. Monokromatski tisk v barvi rudni\u0161kega blata upodablja razpokano su\u0161e\u010de se rudni\u0161ko blato, formo kristala cinabarit, vodne kapljice, bistvene za nastanek kapni\u0161kih struktur, odtis debla pe\u010datnikovca ter karto rudnika z logotipom. Vzorci so s pigmentom iz rudnika natisnjeni na spominke in kombinezone \u2013 za\u0161\u010ditna obla\u010dila, ki jih obiskovalci in vodniki po rudniku oble\u010dejo, preden se podajo v podzemlje. <br \/><br \/><\/p><p><b>Darja Rant<\/b> (1985) je leta 2010 diplomirala iz oblikovanja tekstilij in obla\u010dil na Univerzi v Ljubljani. S tekstilnimi deli je sodelovala na mednarodnih razstavah na Danskem, Finskem, v Italij, Srbiji, \u0160paniji in Rusiji. Izdelek Milni mozaik: polstena mila s slovensko narodno vezenino je bil leta 2015 predstavljen na razstavi sodobnih inovativnih izdelkov na temeljih dedi\u0161\u010dine v Sloveniji z naslovom Iz rok do oblike v Koro\u0161ki galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Leta 2018 je na podro\u010dju tekstilnega oblikovanja zagovarjala doktorsko delo. Ukvarja se z oblikovanjem tekstilij, polstenjem, pletenimi strukturami in tiskom, pri tem zdru\u017euje znanstveno podro\u010dje z umetni\u0161kimi pristopi.\u00a0<\/p><p><b>Mateja Gole\u017e <\/b>(1966) je leta 1991diplomirala iz geologije na Univerzi v Ljubljani. Leta 1999 je iz geologije zaklju\u010dila \u0161e magistrski \u0161tudij. Na svoji raziskovalni poti se osredoto\u010da na konservatorsko-restavratorsko problematiko ohranjanja histori\u010dnih materialov, iz \u010desar je leta 2019 na Univerzi v Novi Gorici zagovarjala doktorsko delo.<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-7846\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"6\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-7846\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">11.55 - Globine slojev - Marija Jenko (SI), Anja Jer\u010di\u010d Jakob (SI), Mateja Gole\u017e (SI) - v sloven\u0161\u010dini<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-7846\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"6\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-7846\"><p>Globina slojev je interdisciplinarni projekt, v katerem pet avtoric (geologinja, slikarka, videastka ter oblikovalke tekstilij in obla\u010dil) preiskuje in umetni\u0161ko interpretira histori\u010dne materiale, povezane s slikarskimi platni. Na podlagi pregleda vzorcev platen \u0161e ne restavriranih del Leopolda Layerja pod elektronskim mikroskopom so ustvarile raziskovalno-vizualno razstavo slikarskih, tekstilnih in video interpretacij mikroskopskih posnetkov. S tem poudarjajo posebno vlogo tekstila v svetovni umetnosti, saj slikarska platna predstavijo kot umetni\u0161ke objekte same po sebi.\u00a0<\/p><p><strong>Mateja Gole\u017e<\/strong> (1966) je leta 1991 diplomirala iz geologije na Univerzi v Ljubljani. Leta 1999 je prav tako iz geologije zaklju\u010dila \u0161e magistrski \u0161tudij. Na svoji raziskovalni poti se osredoto\u010da na konservatorsko-restavratorsko problematiko ohranjanja histori\u010dnih materialov, iz \u010desar je leta 2019 na Univerzi v Novi Gorici zagovarjala tudi doktorsko delo.<\/p><p><strong>Marija Jenko<\/strong> (1961) je leta 1985 diplomirala iz arhitekture na Univerzi v Ljubljani. Leto kasneje je postala diplomantka likovne umetnosti, nakar je leta 1990 zaklju\u010dila \u0161e magisterij iz grafi\u010dne umetnosti. Deluje na razli\u010dnih podro\u010djih umetni\u0161kega ustvarjanja, v zadnjem \u010dasu ve\u010d na podro\u010dju tekstilnega oblikovanja in umetnosti, za katerega se je izpopolnjevala na Aalto univerzi v Helsinkih na Finskem. Njena grafi\u010dna dela so v zbirkah Albertine na Dunaju in Muzeja moderne umetnosti v Parizu.<\/p><p><strong>Anja Jer\u010di\u010d Jakob (1975)<\/strong> je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani leta 2000 zaklju\u010dila \u0161tudij slikarstva. Na isti akademiji je leta 2004 kon\u010dala magistrski \u0161tudij grafike, leta 2007 pa \u0161e slikarstva. Od leta 2016 je zaposlena kot docentka za podro\u010dje slikarstva na Pedago\u0161ki fakulteti Univerze v Ljubljani. V slovenskem in mednarodnem likovnem prostoru je predvsem kot slikarka aktivno prisotna od leta 2000. Njena dela so zastopana v \u0161tevilnih javnih zbirkah nacionalnih muzejev in galerij. Ob\u010dasno se ukvarja tudi s knji\u017eno ilustracijo za otroke.<\/p><p>\u00a0<\/p><p><a href=\"https:\/\/layer.si\/bien\/kr\/globina-slojev\/\">https:\/\/layer.si\/bien\/kr\/globina-slojev\/<br \/><\/a><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-7847\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"7\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-7847\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">12.30 - Heritage Lab  - Ur\u0161ka Mihevc (SI) - v sloven\u0161\u010dini<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-7847\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"7\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-7847\"><p><span style=\"font-weight: 400;\"><strong>HeritageLab<\/strong> je celosten inkubacijski program, ki po korakih razvija potenciale lokalne kulturne dedi\u0161\u010dine. Namenjen je mladim iz majhnih in srednje velikih krajev, ki \u017eelijo z novim razumevanjem dedi\u0161\u010dine graditi inovativne poslovne ideje in storitve. Program nudi podporo v obliki mentorstva, raziskave trga, testnega okolja in skupnosti s ciljem izdelave premi\u0161ljenega in argumentiranega poslovnega modela, razvojnega na\u010drta z ekipo in izbolj\u0161anega in testiranega izdelka ali storitve. Gre za nagrajeno re\u0161itev in zmagovalko mednarodnega tekmovanja European Social Innovation Competition 2018, ki ga organizira Evropska komisija.<br \/><br \/><a href=\"https:\/\/www.id20.si\/heritagelab\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">https:\/\/www.id20.si\/heritagelab\/<\/a><br \/><\/span><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-7848\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"8\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-7848\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">12.45 - Q&A<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-7848\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"8\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-7848\"><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-e0d4cd9 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"e0d4cd9\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<div><p><strong>Trajnostni pristopi in tekstil<br \/><\/strong>Sreda, 2. junij, 10:00 do 12:30<\/p><p>Youtube posnetek: <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=9JdvxbBoBZA&amp;t=0s\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=9JdvxbBoBZA&amp;t=0s<\/a><\/p><\/div>\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-c04b790 elementor-widget elementor-widget-toggle\" data-id=\"c04b790\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"toggle.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle\">\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2011\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"1\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2011\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">10.00 - Darja Male\u0161i\u010d - Darja Male\u0161i\u010d (SI) - v sloven\u0161\u010dini<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2011\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"1\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2011\"><p>Darja Male\u0161i\u010d se poigra z revizijo tradicionalne pletarske obrti, kot odgovor na iskanje trajnostnih re\u0161itev v oblikovanju. S prvim produktom, opleteno steklenico za vodo, se osredoto\u010da na uporabo lokalnih in trajnostnih materialov, kot so koruzno li\u010dje, vrba in r\u017eena slama. Vrba je obnovljiv vir, uporabljamo le prirastek vej. Koruzno li\u010dje in r\u017eena slama, pa sta pravzaprav odpadek, ki nastane ob gojenju rastline v prehrambene namene. Oplet za steklenice, ki je 100% organski, po kon\u010danem \u017eivljenjskem ciklusu naravno kompostiramo. Steklenico je enostavno reciklirati. V sodelovanju s pletarskimi mojstri, ki \u0161e posedujejo te redke ve\u0161\u010dine, so nastali izdelki v podporo \u017eivljenju brez odpadkov.<\/p><p><strong>Darja Male\u0161i\u010d<\/strong> deluje v modni industriji od leta 1997, ko zaklju\u010di magisterij na Royal College of Art v Londonu, smer Fashion Womenswear. Oblikovala je za luksuzne modne hi\u0161e kot je Dolce&amp;Gabbana, John Richmond ter druge. Samostojno se v kreativnem sektorju uveljavlja od leta 2018. Osredoto\u010da se na raziskovanje re\u0161itev za klju\u010dne izzive modne industrije, zlasti na vpra\u0161anja etike, trajnosti, kro\u017enega gospodarstva in vklju\u010denosti. S svojimi oblikovalskimi prispevki se predstavi na presti\u017eih mednarodnih oblikovalskih sejmih kot so Berlin Design Week 2021, Dutch Design Week 2020, Vienna Design Week 2020 ter Milano Design Week 2020.<br \/><br \/><\/p><p><a href=\"http:\/\/www.darjamalesic.net\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">www.darjamalesic.net<\/a><\/p><p>Ig: <a href=\"http:\/\/@flowe_water_bottles\" data-wplink-url-error=\"true\">@flowe_water_bottles<\/a><\/p><p>Fb: <a href=\"http:\/\/@flowewaterbottles\" data-wplink-url-error=\"true\">@flowewaterbottles<\/a><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2012\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"2\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2012\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">10.10 - Benedetti Life - Mateja Benedetti (SI) - v sloven\u0161\u010dini<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2012\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"2\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2012\"><p>Benedetti Life je ve\u010dkrat nagrajena modna znamka, ki je bila uvr\u0161\u010dena, poleg Stelle McCartney, med 5 najbolj\u0161ih luksuznih znamk za veganska obla\u010dila na svetu, med 20 najbolj perspektivnih po mnenju Vogue Italia in med vodilne ekolo\u0161ke in luksuzne znamke na dogodku Pre- Oscars gala, Red Carpet Green Dress v Los Angelesu. Prav tako je Benedetti Life na podelitvi nagrad Eluxe v Londonu osvojila naslov &#8220;Najbolj\u0161a trajnostna luksuzna znamka leta&#8221; in razvila ekolo\u0161ko kolekcijo za nogometnega vratarja svetovnega kova, Jana Oblaka. O Benedetti Life so porocali \u0161tevilni mediji kot so Vogue, Grazia, New York Times, Elle, Fault, Nylon, L\u2019Officiel\u2026Trenutno se v Benedetti Life obla\u010dijo svetovno znane osebnosti, kot so Ashley Benson, Nicki Reed, avtralska igralka Jessica Mc Namee in \u0161tevilni drugi. Letos, kot zanimivost, je reciklirano obleko iz plastenk, za National Geographic, oblekla prva afro-ameri\u010danka, ki je prepotovala vse dr\u017eave sveta, Jessica Nabongo.<br \/><br \/><\/p><p><strong>Matea Benedetti<\/strong> je ena redkih trajnostnih modnih oblikovalk, ki je povezana s konceptom lepote, razko\u0161ja in inovativnosti. Matea je svojo kariero za\u010dela kot kostumografinja za operne hi\u0161e in gledali\u0161\u010da. V 20 letih izku\u0161enj si je pridobila mednarodno priznanje zaradi njenega ustvarjalnega in inovativnega dela. Njena dela so bila predstavljena na sejmih in razstavah v Milanu, Parizu, Los Angelesu, Kuvajtu,&#8230;in opa\u017eena med elito Hollywooda in italijanske modne gospodarske zbornice. Skozi uspe\u0161no kariero kostumografinje je pokazala svojo strast do trajnostne mode, leta 2014 pa je za\u010dela eksperimentirati s svojo prvo ekolo\u0161ko modno znamko. Od leta 2019 je lastnica in kreativna vodja trajnostne, luksuzne in \u017eivalim prijazne mode Benedetti Life, s katero si utira pot na globalno tr\u017ei\u0161\u010de. Matea je tudi motivacijska govornica, ki zagovarja nove, trajnostne in eti\u010dne prijeme v modni industriji. Predava modno oblikovanje na Fakulteti za dizajn v Ljubljani. Njen cilj je biti del \u0161ir\u0161e slike &#8211; tiste, ki \u010dlove\u0161tvo postavlja na vi\u0161jo raven zavesti do narave in vseh oblik \u017eivljenja.<br \/><br \/><\/p><p><a href=\"http:\/\/www.benedetti.life\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">www.benedetti.life<\/a><br \/><br \/>Ig: <a href=\"http:\/\/@benedetti.life\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">@benedetti.life<\/a><\/p><p>Fb: <a href=\"http:\/\/@BenedettiLife\" data-wplink-url-error=\"true\">@BenedettiLife<\/a><\/p><p><br \/><br \/><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2013\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"3\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2013\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">10.20 - Andreja \u0160pegel - Andreja \u0160pegel (SI) - v sloven\u0161\u010dini<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2013\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"3\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2013\"><p>V prispevku bo predstavila svoje delovanje kot samostojna tekstilna oblikovalka skozi perspektivo intimnega \/ osebnega pristopa k oblikovanju v kontekstu globalizirane tekstilne proizvodnje in potro\u0161nje. Opisala bo zakaj in kako po\u010dne, kar po\u010dne, in zakaj ji je to tako zelo pomembno. Govorila bo o tem, kaj zanjo intimno pomenita potisk in vizualno raziskovanje, zakaj ji je zelo blizu angle\u0161ka beseda \u00bbimprint\u00ab in kako sama sku\u0161a dose\u010di prepoznavnost pri njenih naro\u010dnikih v praviloma izjemno tekmovalni industriji. Ve\u010dina te, \u017eal &#8211; \u017ee zaradi vzpodbujanja cikli\u010dne potro\u0161nje, ki je v samem bistvu te industrije &#8211; zaenkrat nikakor ne more biti zares trajnostno naravnana.<br \/><br \/><strong>Andreja \u0160pegel<\/strong> je samostojna tekstilna oblikovalka. \u0160tudirala je oblikovanje tekstilij in obla\u010dil in psihologijo, 1996. pa je magistrirala iz oblikovanja tiskanih tekstilij na Royal College of Art v Londonu. Po magisteriju se je zaposlila v tekstilnem studiu John Miles Partnership (London), od leta 1998 pa deluje samostojno. Oblikuje idejne predloge za potiske in grafi\u010dne podobe za naro\u010dnike s podro\u010dja mode, interierja in trendov. Lacoste, Givenchy, Prada, Akris, Rue du Mail, Christian Dior, Guy Laroche, Alexander McQueen, Karl Lagerfeld, Burberry, Louis Vuitton, Liberty of London, Jakob Schlaepfer, Cr\u00e9ation Baumann, Kinnasand, WGSN, Peclers Paris in IKEA so le nekateri izmed njih.<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2014\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"4\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2014\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">10.30 - Nina Vastl - Nina Vastl (SI) - v sloven\u0161\u010dini<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2014\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"4\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2014\"><p>Sre\u010dna, da je otro\u0161tvo pre\u017eivela na vrtu, dvori\u0161\u010du in v kuhinji njene babice. Vrt je bil prostor, kjer so bile trava, oreh, \u010de\u0161nja, jablana in leske. Kjer so bile zelenjavne grede, tudi njena, in tlakovane potke med njimi in zelena klop pod zidom. In lesena ograja ob cesti. Na dvori\u0161\u010du so se igrali s sosedi. V kuhinji je babi kuhala in pekla. In pletla in kva\u010dkala. Ob praznikih in rojstnih dneh je bila miza slavnostno pogrnjena z ro\u010dno izvezenimi prti in \u0161ibila se je od doma\u010dih dobrot. To je podoba, ki vsebuje vse, kar ji je pomembno \u0161e danes. Zunanji prostor, ki je hkrati divji in urejen, hi\u0161a, ki je polna in di\u0161i, in miza, ki je lepo pogrnjena in na kateri so umetelno pripravljene stvari, ki so zrasle na tvoji zemlji. Ta podoba je danes skoraj nedosegljiv ideal, a hkrati mehak obet prilo\u017enosti, \u010de si le upamo vzeti \u017eivljenje v svoje roke. Dobesedno v svoje roke.<\/p><p><strong>Nina Vastl<\/strong> je arhitektka in \u017ee vso njeno poklicno pot na\u010drtuje enodru\u017einske hi\u0161e. Enodru\u017einska hi\u0161a jo navdu\u0161uje kot osnovna enota bivanja, ki je isto\u010dasno zelo enostavna in hkrati zelo celostna. Sploh pa je preoblikovanje hi\u0161e v dom preobrazba, ki zanjo \u0161e vedno vsebuje delec \u010darovnije. \u010carovnije in spretnosti, ki je podobna tisti, ko iz niti spleta\u0161 tkanino \u2026 In prav ta magija jo je vodila, da je poleg arhitekture pred nekaj leti za\u010dela ustvarjati v njeni delavnici, ki jo je poimenovala Mojdom. Mojdom je prostor, kjer se vra\u010da na njen za\u010detek, ko je bila \u0161e majhen otrok in se je \u010dudila lepoti, ki jo lahko ustvarijo \u010dlove\u0161ke roke. Mojdom je njena sredica.<br \/><br \/><\/p><p>Fb: <a href=\"http:\/\/@Mojdom\" data-wplink-url-error=\"true\">@Mojdom<\/a>\u00a0<br \/><a href=\"http:\/\/@Nina Vastl\" data-wplink-url-error=\"true\">@Nina Vastl<\/a>\u00a0<\/p><p>Ig: <a href=\"http:\/\/@Nina_Vastl\" data-wplink-url-error=\"true\">@Nina_Vastl<\/a><\/p><p><a href=\"http:\/\/mojdom.etsy.com\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">mojdom.etsy.com<\/a><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2015\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"5\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2015\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">10.40 - Destilator - Maja Modrijan (SI) - v sloven\u0161\u010dini<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2015\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"5\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2015\"><p>Destilator je tu, da v dru\u017ebo kaplja navdihujo\u010de ideje in prakti\u010dne re\u0161itve. <br \/>Za male in velike premike na bolje. <br \/>So le kaplje v morje. A tak\u0161ne, ki spro\u017eajo valove. <br \/>Reciklirani izdelki in storitve, nakapljani skozi eti\u010dno &#8211; ekolo\u0161ki filter. <br \/>Destilator se ukvarja s trajnostnimi na\u010dini bivanja, delovanja in proizvodnje.<br \/>Ker verjame, da je tako najbolj smiselno in prav. Kotel Destilatorja najbolj strastno ogrevajo prakti\u010dne izvirne zamisli, ki pred deponijo re\u0161ujejo kupe smeti, ki to niso, in zmanj\u0161ujejo izdelavo in uporabo novih surovin. <br \/>Izdeluje \u010devlje, denarnice, gumbe, obla\u010dila, torbe, okvirje, pohi\u0161tvo, notranjo opremo in druge re\u010di, ki nam olaj\u0161ujejo in pestrijo \u017eivljenja.<\/p><p><strong>Maja Modrijan<\/strong> je trajnostna oblikovalka, producentka in pedagoginja v kulturi. V \u010dasu \u0161tudija, 2001, je opravila zadnji \u0161oping obla\u010dil in se za\u010dela aktivno ukvarjati s tekstilnim oblikovanjem z vse bolj recikla\u017enim konceptom. Po diplomi (prof. likovne umetnosti; RABA UMETNOSTI) se je usmerila v vsestransko produktno trajnostno oblikovanje. 8 let je soustvarjala Smetumet tim, 2017 pa ustvarila svojo znamko Destilator. Ker neskon\u010dno rada raziskuje, preizku\u0161a in izumlja. I\u0161\u010de re\u0161itve in izdelke za vsakdanje \u017eivljenjske potrebe in navade, ki so v dru\u017ebenem, eti\u010dnem in ekolo\u0161kem pogledu bolj\u0161a alternativa obstoje\u010dim. Najraje tako, da se pri tem tudi uma\u017ee. In s tem tudi kaj pove.<br \/><br \/><\/p><p><a href=\"https:\/\/destilator.si\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">https:\/\/destilator.si<\/a> <br \/><a href=\"http:\/\/www.facebook.com\/destilator.solutions\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">www.facebook.com\/destilator.solutions<br \/><\/a><a href=\"http:\/\/www.instagram.com\/destilator.solutions\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">www.instagram.com\/destilator.solutions<\/a><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2016\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"6\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2016\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">10.50 - Q&A - v sloven\u0161\u010dini<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2016\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"6\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2016\"><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2017\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"7\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2017\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">11.10 - pavza<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2017\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"7\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2017\"><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2018\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"8\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2018\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">11.25 - Uvod v drugi del - raziskovanje - Zala Orel (SI) - v sloven\u0161\u010dini<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2018\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"8\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2018\"><p><b>Zala Orel<\/b> je pobudnica in producentka bienala tekstilnih umetnosti BIEN, od leta 2014 deluje kot programska vodja Layerjeve hi\u0161e<span class=\"gmail_default\"> v Kranju. <br \/><\/span><\/p><p><a href=\"http:\/\/www.layer.si\/\">http:\/\/www.layer.si\/<br \/><br \/>https:\/\/carnicainstitute.org\/<\/a><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-2019\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"9\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-2019\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">11.30 - Recikliranje tekstilnih materialov - Bojana Von\u010dina (SI) - v sloven\u0161\u010dini<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-2019\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"9\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-2019\"><p>Na recikliranje tekstila vpliva ve\u010d pomembnih\u00a0 dejavnikov, vklju\u010dno s pritiskom na trajnostni razvoj in zeleno rast v evropskih dr\u017eavah. Zmanj\u0161anje koli\u010dine tekstilnih odpadkov lahko privede do znatnega zmanj\u0161anja vpliva na okolje, saj tekstilna industrija proizvaja velike koli\u010dine emisij CO2. Prav tako tekstil zahteva posredne vlo\u017eke, kot so voda (200 litrov na kg sinteti\u010dnih vlaken in 8000 litrov na kg bomba\u017ea), energija (100 litrov bencina za proizvodnjo enega kilograma vlaken) in obdelovalne povr\u0161ine. Ameri\u0161ki oziroma evropski potro\u0161nik potrebuje pribli\u017eno 600 m2 zemlje, da zadovolji svoje letne potrebe po tekstilu. Bomba\u017e potrebuje namakanje, in s tem velike koli\u010dine vode, z velike koli\u010dine pesticidov pa prispeva k onesna\u017eevanju in zasoljevanju tal. Nujno je potreben nov koncept kro\u017enega gospodarstva: tekstilne odpadke lahko uporabimo kot surovino za kemi\u010dno in tekstilno industrijo.<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-20110\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"10\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-20110\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">11.40 - Trajnostno barvanje tekstilij - Marija Gorjanc (SI) - v sloven\u0161\u010dini<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-20110\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"10\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-20110\"><p>\u010clovek je bil od nekdaj o\u010daran z barvami in jih je v svoje \u017eivljenje vpeljal tudi preko pobarvanih tekstilij, s katerimi je kazal statusni simbol, pritegnil pozornost ali podal izdelku estetsko vrednost. S sinteti\u010dnimi barvili je postalo barvanje enostavnej\u0161e, hitrej\u0161e, mo\u017eno je bilo obarvati tudi sinteti\u010dna vlakna. Zaradi hitrih sprememb modnih smernic in pomanjkanja regulativ \u010di\u0161\u010denja odpadnih voda v dr\u017eavah tretjega sveta, je postalo barvanje tekstilij eno bolj problemati\u010dnih industrij v svetu. V prispevku bodo predstavljene trajnostne re\u0161itve barvanja tekstilij, od predpriprave na barvanje, okolju prijazna sinteti\u010dna barvila, brezvodno barvanje in barvanje z naravnimi barvili. \u00a0<\/p><p><strong>Izr. prof. dr. Marija Gorjanc<\/strong> je leta 2011 doktorirala na Naravoslovnotehni\u0161ki fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je sedaj zaposlena. Njeno pedago\u0161ko in raziskovalno delo je usmerjeno v tekstilne surovine in barvanje tekstilij, predvsem jo zanimajo trajnostni postopki modifikacije tekstilij s plazmo, sinteza kovinskih nanodelcev z naravnimi spojinami, razvoj novih celuloznih materialov izdelanih iz odpadnih materialov, barvanje in tiskanje tekstilij z naravnimi barvili in pigmenti. Od leta 2019 je predstojnica Katedre za tekstilno in obla\u010dilno in\u017eenirstvo, je mentorica dvema doktorandoma in vodja raziskovalnih projektov. V soavtorstvu je objavila 53 znanstvenih \u010dlankov, izdala znanstveno monografijo, njena dela pa so citirana 481-krat.<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-20111\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"11\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-20111\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">11.50 - Od odpadkov \u017eivilske industrije in odpadne plastike do visoke mode - Tatjana Rijavec (SI) - v sloven\u0161\u010dini<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-20111\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"11\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-20111\"><p>Med tekstilnimi vlakni zavzemajo danes biolo\u0161ko razgradljiva vlakna 40.85 mio ton ali 36,8 %.\u00a0 Njihovo pove\u010danje je nujno za proizvodnjo trajnostnih tekstilij in obla\u010dil. Koli\u010dine naravnih vlaken se zaradi omejenih kmetijskih povr\u0161in in problemov vodnih virov v prihodnosti ne bodo bistveno\u00a0 pove\u010dale. Pri\u010dakovati je pove\u010danje koli\u010dine regeneriranih celuloznih vlaken. Najve\u010djo surovinsko bazo &#8211; virtualno je skoraj neomejena &#8211; za biolo\u0161ko razgradljiva vlakna v\u00a0 prihodnosti predstavljajo ostanki \u017eivilsko-predelovalne industrije in zavr\u017eena hrana, skupaj z biolo\u0161ko razgradljivo embala\u017eo. Potreben je razvoj novih tehnolo\u0161kih postopkov za izdelavo trajnostnih tekstilij, ki bodo primerne za hitro modo in visoko modo brez \u0161kodljivih posledic za okolje. Nekaj primerov je \u017ee danes na voljo.<\/p><p><strong>Izr. prof. dr. Tatjana Rijavec<\/strong> je predavateljica na Naravoslovnotehni\u010dni fakulteti Univerze v Ljubljani. Je dobra poznavalka strukture in lastnosti tekstilnih in visokozmogljivih vlaken, tekstilnih kompozitov in udobnosti obla\u010dil. Od leta 2012 dalje je glavna in odgovorna urednica slovenske strokovno-znanstvene revije Tekstilec.<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toggle-item\">\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-title-20112\" class=\"elementor-tab-title\" data-tab=\"12\" role=\"button\" aria-controls=\"elementor-tab-content-20112\" aria-expanded=\"false\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon elementor-toggle-icon-right\" aria-hidden=\"true\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-closed\"><i class=\"fas fa-caret-right\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<span class=\"elementor-toggle-icon-opened\"><i class=\"elementor-toggle-icon-opened fas fa-caret-up\"><\/i><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a class=\"elementor-toggle-title\" tabindex=\"0\">12.00 - PO(MO\u010c) TEKSTILA_uporaba tekstila v terapiji z umetnostjo - Jasmina Fer\u010dek (SI) - v sloven\u0161\u010dini<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t<div id=\"elementor-tab-content-20112\" class=\"elementor-tab-content elementor-clearfix\" data-tab=\"12\" role=\"region\" aria-labelledby=\"elementor-tab-title-20112\"><p><span style=\"font-weight: 400;\">Jasmina Fer\u010dek bo predstavila bistvena spoznanja zadnjih let o pozitivnem vplivu tekstilnega ro\u010dnega dela na dobro po\u010dutje in zdravje \u017eensk. <\/span><span style=\"font-weight: 400;\">Zgodovinska povezanost tekstilne produkcije in \u017eensk ustvarja podlago, zaradi katere se \u017eenske ukvarjajo s tekstilom tudi danes. <\/span><span style=\"font-weight: 400;\">V ve\u010dini kultur je bila namre\u010d izdelava tekstila, poleg skrbi za otroke in dom, njihova osrednja aktivnost. Preko tekstila so se \u017eenske izra\u017eale ter skozi proces izdelave zmanj\u0161evale osebno bole\u010dino, delile svoja bremena in krepile odpornost; pri tem je delo v skupini naravno okrepilo njihovo skupnost.<\/span><span style=\"font-weight: 400;\"> Vse ve\u010d raziskav potrjuje, da imajo ustvarjalne aktivnosti s tekstilom pozitiven vpliv na dobro po\u010dutje, kvaliteto \u017eivljenja in zdravje.<\/span><\/p><p><span style=\"font-weight: 400;\"><strong>Mag. Jasmina Fer\u010dek<\/strong> je diplomirala kot oblikovalka tekstilij in obla\u010dil na NTF OTO.\u00a0<\/span><span style=\"font-size: 1rem;\">V preteklosti je delovala kot kostumografka na razli\u010dnih slovenskih odrih, v neodvisnih plesnih produkcijah in v filmski ter televizijski produkciji. Je s<\/span><span style=\"font-size: 1rem;\">amozaposlena v kulturi, pedagoginja, producentka in oblikovalka pri Ministrstvu za kulturo.\u00a0<\/span><span style=\"font-size: 1rem;\">S sodelavkama iz avtorske skupine Oloop razvija oblikovalske izdelke, vodi participatorne projekte ter projekte namenjene psiho-socialni krepitvi ranljivih \u017eenskih skupin skozi ustvarjanje s tekstilom.\u00a0<\/span><span style=\"font-size: 1rem;\">Svoje znanje trenutno nadgrajuje na Pedago\u0161ki fakulteti, kjer zaklju\u010duje magistrski \u0161tudij Pomo\u010d z umetnostjo. Vodi samostojno umetnostno-terapevtsko prakso, ter delavnice in izobra\u017eevanja, kjer uporablja elemente pomo\u010di z umetnostjo.\u00a0<br \/><br \/><a href=\"http:\/\/www.oloopdesign.com\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">http:\/\/www.oloopdesign.com<\/a><\/span><\/p><p><span style=\"font-size: 1rem;\"><a href=\"http:\/\/www.razkriteroke.si\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">http\/\/www.razkriteroke.si\/<\/a><br \/><\/span><\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>BIEN simpozij Tekstilna dedi\u0161\u010dina Torek, 1. junij, 10h do 13h Youtube posnetek: https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=po-mY3r1fSM&amp;t=2s 10.00 &#8211; Uvod v prvi dan simpozija &#8211; Zala Orel (SI) &#8211; v angle\u0161\u010dini Dvodnevni simpozij bienala tekstilne umetnosti BIEN predstavlja prakse in avtorje, ki delujejo na podro\u010dju tekstila.&nbsp; Prvi dan simpozija predstavlja teme, ki delujejo na polju tekstilne dedi\u0161\u010dine, drugi dan [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2089,"parent":347,"menu_order":36,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-2095","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/layer.si\/bien\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2095","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/layer.si\/bien\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/layer.si\/bien\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/layer.si\/bien\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/layer.si\/bien\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2095"}],"version-history":[{"count":173,"href":"https:\/\/layer.si\/bien\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2095\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5363,"href":"https:\/\/layer.si\/bien\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2095\/revisions\/5363"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/layer.si\/bien\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/347"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/layer.si\/bien\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2089"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/layer.si\/bien\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2095"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}