Elke Desutter (1987) je vizualna umetnica, ki živi in dela v Brugesu v Belgiji. Elke je leta 2011 magistrirala na KASK/Umetnostni šoli v Gentu, kmalu zatem pa osvojila Provincialno nagrado za vizualne umetnosti Zahodne Flandrije. V zadnjih letih je pomagala pri realizaciji in kuriranju projektov, kot so ‘Bokashi be’, ‘Inside/out’ in ‘Passie & Obsessie’. Posamezni projekti, kot sta ‘Donate Yourself’ in ‘The Book of Bruises’, nastanejo iz arhiva slik, ki jih sama dokumentira prek odprtih pozivov. V svoji delih obravnava teme kot so telo, objektivizacija, cenzura, pareidolija. Njena umetniška praksa raziskuje dobesedno objektivizacijo telesa skozi foto in video kolaže, instalacije in asemblaže.
Umetnica Elke Desutter je ob ustvarjanju novega umetniškega dela vsakič znova fascinirana nad ustvarjanjem lastnega vizualnega jezika s pomočjo podob, manipulacijo in popolnim nadzorom. Izhaja iz fascinacije nad človeškim telesom in našim odnosom do tega telesa. Telo vzame iz konteksta in s tem postane nekaj novega: z uporabo medijev – z videom, fotokolažem in instalacijami, raziskuje telo v vseh njegovih oblikah. Telo je dobesedno objektivizirano, vendar ne kot predmet poželenja. Deli telesa so reducirani na predmete in oblike, ki so združeni v večjo gmoto teles. Vsi smo iz mesa in krvi, a telo je kljub temu pogosto seksualizirano. Zaradi številnih sprememb, ki jih ljudje doživijo na in v svojem telesu, se mu zato bolj posvetijo. Pri imaginaciji golega telesa se pogosto porajata želja in poželenje, zato Desutter želi popolnoma izničiti seksualizacijo in izvzeti telo od njegove poznane oblike. Avtorica si prizadeva na novo izumiti telo in izpodbijati seksualizirani pogled. Figurativno želi ločiti dele telesa od telesa in posameznika. Deli telesa so zgolj oblika, s katero umetnica lahko manipulira v svojem umetniškem delu in se odmika od zavestno čutnega ali seksualiziranega pogleda na telo. Tone kože, okončine, oblike, konture in nepopolnosti uporablja kot osnovo za pridobivanje gledalčeve perspektive telesa. V svojem delu ne loči med spoloma, narodnostjo, starostjo…. Vse je združeno v eno ‘telo teles’. Telo gledalec vidi golo, izven njegovega konteksta v njegovi najčistejši obliki in z vsemi pomanjkljivostmi. Gledalec vedno išče potrditev, vedno želi razumeti, kaj gleda. Elke Desutter skuša stalno potrebo po iskanju potrditve vključiti v svojo umetnost, zato poznano naredi neprepoznavno in ustvari pareidolijo. Kar gledalec misli, da vidi ali prepozna, v resnici ne obstaja. Velikokrat išče nekaj prepoznavnega in domačega, saj to izvira iz prvinskega nagona in sposobnosti prepoznati prijatelja ali sovražnika. Nagon in želja po razumevanju situacije gledalca hitro zavedeta.