Tematski sklop: KULTURNA DEDIŠČINA

Prešernova hiša

Pripravil: Gorenjski muzej
220px-Prešern-Goldenstein
France Prešeren, avtor: Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein (1807–1878)

Leta 2020 smo obeleževali 220. obletnico rojstva pesnika dr. Franceta Prešerna. Kustos razstave Gašper Peternel je takole povzel vsebinska izhodišča razstave, ki domuje v Prešernovi hiši na glavni ulici starega mestnega jedra:
Ko je Prešeren 5. septembra 1846 prispel v Kranj, je za potrebe bivanja najel celotno prvo nadstropje Mayerjeve hiše. S seboj je pripeljal sestro Katro in pisarja Andreja Rudolfa, nezakonskega sina prijatelja Andreja Smoleta. Leta 1846 je bila odobrena njegova šesta prošnja za odvetniško mesto. Oblast se je odločila, da ga namesti v Kranj, kamor se je preselil jeseni.
V delu hiše, obrnjenem proti Mestnemu trgu, si je uredil stanovanje, na drugi strani hiše pa pisarno za opravljanje odvetniškega poklica. Prešernova spalnica in pisarna sta na razstavi poudarjena prostora, saj je v teh sobah predstavljeno originalno pesnikovo pohištvo in ambient. Ko se po stopnicah dvigamo v razstavne prostore, nas nagovori pesnikov portret. Podoba Prešerna ni znana, saj se za časa življenja ni hotel upodobiti. Do njegove spalnice pridemo skozi Katrino sobo, kjer je pesnik z izbranimi predmeti predstavljen kot ključni umetnik slovenske romantike.

– Gašper Peternel, kustos za kulturno zgodovino

Slika zgoraj je delo avstrijskega slikarja po imenu Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein (1807–1878). Je prva znana upodobitev slovenskega pesnika Franceta Prešerna in edina, ki je nastala po spominu na dejansko pesnikovo podobo. Slik ali portretov iz časa njegovega življenja nimamo.

France Prešeren je umrl 8. februarja 1849. Na ta dan v Sloveniji obeležujemo dan kulture, ki je tudi dela prost dan.

Leta 1852 so v sedanjem Prešernovem gaju postavili spomenik pokojnemu pesniku, ki v času svojega življenja ni bil preveč priljubljen med ljudmi, je pa v kasnejših letih pridobil sloves največjega med Slovenci.

V prostorih Galerije Prešernove hiše je bila v Prešernovem času prva in edina kavarna v mestu.

V Kranju pa danes domuje tudi Galerija Prešernovih nagrajencev. Predstavlja pomembno umetnostno institucijo mesta – glej povezavo spodaj, kjer izveš več o njej.

presernova-hisa_GM
Prešernova soba v Prešernovi hiši, foto: Gorenjski muzej
Presernov-dan_hisa
Prešernova hiša ob 8. februarju (državnem dnevu kulture) - na ta dan se Kranj spremeni v mesto iz Prešernovega časa, foto: Zavod za turizem in kulturo Kranj

Prešernovo hišo lahko povežemo z različnimi pojmi in temami, ki jih učenci lahko podrobneje raziščejo:

1. Meščanstvo v Kranju v Prešernovem času

2. Bidermajer kot pojem, s katerim opisujemo način življenja, umetnost in kulturo v obdobju med letoma 1815 – 1848. Predvsem pa izraz uporabljamo za opis notranjega oblikovanja tega obdobja.

3. Prešeren v svojem času: glej povezavo spodaj.

Video
Kontaktna oseba