Industrijska zgodovina Kranja
Pripravil: Mestna knjižnica Kranj
Industrijski razvoj Kranja (vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko, Kranj)
Industrializacija Kranja se je začela po 1. svetovni vojni. Kranjski podjetniki so v mesto pripeljali češki, poljski in nemški kapital. Ustanavljali so predvsem tekstilne tovarne v 30. letih se je razvila industrija ter trgovina – predvsem gumarska, usnjarska in tekstilna.
Začetek in povod je bil prav gotovo prihod železniškega prometa z vzpostavitvijo proge čez Gorenjsko po letu 1870. Železnica je bila znanilka napredka in je napovedovala novo industrijsko dobo.
Prvo večje podjetje, ki se je pojavilo v Kranju je bil Majdičev mlin. V virih spodaj najdeš povezavo, ki te vodi do razglednice, na kateri je upodobljen v času nastanka. Kasneje so objekt dozidali in spremenili v prvo kranjsko elektrarno, ki še danes proizvaja električno energijo za mesto.
Industrializacija pospešila urbanizacijo Kranja, priseljevanje prebivalcev, opuščanje pridelave hrane v okoliških vaseh, nastanek delavskega razreda, razvoj šolstva, zdravstva ter športnih in kulturnih dejavnosti.
Tovarne, ki so uspešno obratovale, so iz oddaljenih vasi privabljale fante ter dekleta najstniških let. V tovarne so prihajali peš ali s kolesom, a z zasluženim denarjem so se
lahko osamosvojili. Težko kmečko življenje so zamenjali za delo v industrijskih obratih in si v mestu ali okoliških vaseh ustvarili novo življenje.
Delovne sile je ob gradnji novih tovarn in hitrem gospodarskem razvoju vedno primanjkovalo. Zato so v Kranj prihajali tudi delavci iz drugih držav – predvsem iz Bosne in Hercegovine ter Srbije.
Kranj nekoč (vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj)
Na delu v industrijski tovarni (vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj)
Kranj je postal pomembno industrijsko središče. Ob tem je potrebno poudariti, da je bila celotna regija v 20. stoletju zelo močna, napredna in gospodarsko razvita. Alpina v Žireh, Peko in BPT v Tržiču, Tovarna Prve
žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in
Kamni Gorici, Podjetje Šešir v Škofji Loki so samo nekatere uspešne zgodbe gorenjske industrije.
Kapital je cvetel, delavci pa so živeli v slabih razmerah, zato je prihajalo tudi do stavk.
Proti koncu 20. stoletja so veliki industrijski obrati v Kranju, med njimi tudi Tekstilindus in Ibi, doživeli upad proizvodnje zaradi nekonkurenčnosti na trgu ter lastnikov brez vizije in posledično zaprli svoja vrata.
