Kustos
Pripravil: Gorenjski muzej
Anja Poštrak in Barbara Kalan sta kustosinji, zaposleni pri Gorenjskem muzeju, foto: Tina Dokl
Danes tako imenujemo znanstvenega delavca v muzeju ali galeriji.
Kustosu je zaupana skrb za pridobivanje in pripravo gradiva za akcesijo- vključevanje novih predmetov v zbirko.
Predmete organizira v vsebinsko zaokrožene sklope, ki jih predstavlja javnosti v obliki razstav, objav, predavanj in jih pripravlja za predstavitve v drugih medijih. Odloča o načinu opreme, postavitvi in predstavitveni scenografiji, prav tako tudi o izposoji, transportu in o zavarovanju muzejskih predmetov. Pri tem mora dobro sodelovati z drugimi uslužbenci muzeja, predvsem z restavratorji.
Latinska beseda kustos pomeni dobesedno čuvaj, varuh ali stražar. Seveda je kustos neke vrste varuh nad predmeti, ki jih hrani muzej, vendar pa njegovega dela ne smemo enačiti s “čuvajem” oz. receptorjem muzejskih razstav.
Kustos je oseba, ki si zamisli koncept razstave in jo ob pomoči sodelavcev tudi pripravi za ogled – da je primerna in razumljiva za obiskovalce. Je muzejski uslužbenec z visoko izobrazbo, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete, ter jih zna umestiti v njihovo originalno okolje in čas, ki ju potem spoznavamo obiskovalci razstav.
Kustosovo delo je priprava vsebin za razstavo, foto: Gorenjski muzej
Kustusovo delo je tudi zbiranje zgodovinskih premetov. Nakit iz grobov, odkritih na grobišču v Lajhu. Foto: Gorenjski muzej
V Sloveniji za zdaj ni ustanove, ki bi posebej šolala muzejske delavce. Strokovna izobrazba za delo kustosa je odvisna od zbirk, ki jih hrani muzej. Zato so kustosi lahko najrazličnejši humanistični, naravoslovni ali tehnični profili. Obvezna je univerzitetna izobrazba, npr. umetnostna zgodovina, arheologija, etnologija, zgodovina. Šolsko znanje v pripravniški dobi kandidat dopolni ob s praktičnimi vajami tekom zaposlitve – to so lahko različni problemi vzdrževanja, zbiranja predmetov, predstavljanja različnih gradiv in vodenja dokumentacij.
