
Layerjeva hiša, hiša umetnikov, stoji v starem mestnem jedru Kranja in je stičišče kulturnega in družabnega dogajanja v gorenjski prestolnici. Poimenovana je po Leopoldu Layerju, ki je v njej živel na prehodu iz 18. v 19. stoletje ter postal eden zadnjih baročnih slikarjev in mentor skupini slovenskih podobarjev 19. stoletja. V velikem požaru, ki je prizadel Kranj 1811. leta, je hiša s slikarsko delavnico pogorela. Vse do leta 2010 je hiša doživljala burne čase, različne lastnike pa tudi samevanje in propadanje. Danes, več kot 200 let kasneje, je hiša obnovljena in oživljena. Iz sten, obokov in arkad veje imeniten duh zgodovine, ki se povezuje z današnjo ustvarjalno energijo.
Layerjeva hiša je danes prostor umetnosti. V njej so galerije, kavarna, delavnice in umetniške rezidence. To so prostori, kamor slovenski in tuji umetniki pridejo bivat in delat za določeno časovno obdobje. V Layerjevi hiši imamo večkrat na obisku likovne umetnike, gostimo pa tudi glasbenike. V programu, ki smo ga poimenovali Dvocikel, združujemo dva glasbenika ali skupini, ki se povežeta in skupaj pripravita novo, še nikoli slišano glasbo.
Layerjeva hiša je najbolj živahna poleti, ko zaživita terasa in vrt. Takrat se na zunanjem odru odvijajo koncerti, v galerijah, delavnicah in dvorani Stolpa Škrlovec pa si sledijo umetniški festivali, kot so festival kolaža, razstava tekstilne umetnosti in festival klavirske glasbe. Layerjeva hiša je tudi središče kranjske kulturne četrti, veliko dogodkov organiziramo kar na ulici, saj s tem želimo umetnost predstaviti na drugačen način. Umetnost v obliki poslikav večjega formata prinašamo tudi na druge lokacije v mestu. Ste že opazili dva ženska obraza na pročelju hiše ob kokrškem mostu? Gre za kolaž iz tekstilnih kosov, ki ga je leta 2019 ustvarila španska umetnica Susana Blasco. Na steni je podoba kranjske igralke Angelce Hlebce, ki je igrala v številnih filmih in tudi v predstavah Prešernovega gledališča Kranj.
Zidna poslikava, ki predstavlja triindvajset osebnosti, ki so pomembno vplivale na kulturno identiteto Slovencev, pa je delo kranjskega umetnika Davida Almajerja in je na ogled na terasi Layerjeve hiše. Na njej lahko opazite vse od Primoža Trubarja do Marjane Deržaj.
Ko je Leopold Layer živel v današnji Layerjevi hiši, ta ni stala na naslovu Tomšičeve ulice 32 kot danes. Naslov hiše je bil preprosto Mesto št. 52.
Med drugo svetovno vojno, v času nemške okupacije Kranja, se je Tomšičeva ulica imenovala Layer gasse (Layerjeva ulica). Pred vojno se je ulica sedem let imenovala Jenkova (po Simonu Jenku), po vojni pa so jo poimenovali po partizanskem heroju Tomšiču. Jenkova ulica pa je danes najkrajša ulica starega mestnega jedra in se vije med Tomšičevo in Glavnim trgom.
Največ Layerjevih slik imata danes Narodna galerija v Ljubljani in Župnišče v Kranju. V živo lahko Layerjeva dela vidite pred oltarjem kranjske cerkve Sv. Kancijana in tovarišev. Veliko del, ki so jih naslikali Layerjevi učenci, pripisujejo Layerju, zato njegov slikarski opus ni v celoti znan.

LEOPOLD LAYER se je kot eden osmih otrok rodil 20. novembra 1752 Korošici Ani Mariji Egartner in kranjskemu slikarju Marku Layerju. Layerjeva družina se je več generacij ukvarjala s podobarstvom, slikar je bil tudi ded Josip, pri vodenju družinske slikarske delavnice pa sta Leopoldu pomagala mlajša brata, prav tako slikarja, Valentin in Anton. Slikarsko obrt je v hiši po Leopoldovi smrti 12. aprila 1828 nadaljeval njegov posinovljenec Jožef Egartner, za njim pa njegov sin Jožef ml. Layerjev opus je izjemno obsežen. Bil je spreten slikar, predvsem ljudski, v 19. stoletju se je lahko skoraj vsaka hiša v Kranju pohvalila z njegovo sliko. Za njegovo najbolj znamenito delo velja milostna podoba Marije Pomagaj, ki je na ogled v cerkvi na Brezjah. Leta 1809 so Kranjsko zasedli Francozi in razglasili Ilirske province. Zaradi splošnega pomanjkanja so nadarjeni Layerji začeli ponarejati denar. TO so počeli v tehniki perorisbe, ponarejali pa so papirnate avstrijske bankovce po 10 in 50 goldinarjev. 28. junija 1810 so brata Valentina in Leopolda, njegovo ženo in služkinjo oblasti odkrile in zaprle. Valentin je v mestni ječi (ki je bila na Pungertu) umrl, Leopolda pa so izpustili leta 1813.
“Leopold Layer je bil velike postave, visokega in širokega čela, živahnih oči, iz katerih je sijala dobrodušnost pa tudi duhovitost. V družbi je bil vesel in šaljiv.” Gruden, Josip (idr.): Carniola. Muzejsko društvo za Kranjsko, 1914.
“Najplodovitejši med našimi domačimi umetniki je nedvomno Leopold Layer iz Kranja, /… ki/ nam je začaral na platno iz vsakdanjega življenja včasih tako mične in prisrčne posameznosti, da se nam zde poetične in Vzvišene.” Mantuani, Josip: Slikarska umetnost naših dežel v prošlih dobah. Dom in svet, 1922.
“Več kot samo duhovita je odlična dr. Steletova ugotovitev, da je bil Leopold Layer prvi po zavesti kranjski umetnik. /…/ z marljivim, solidnim delom se je tako priljubil, da je prešel v ljudskem spominu kar v legendo.” Emilijan Cevc: Slovenska umetnost. Prešernova družba, 1966.