Sodobna umetnica
Pripravil: Zavod Carnica
Razstava Maruše Štibelj: Ko se čas ustavi, se mi ne, foto: Maša Pirc
V Layerjevi hiši delajo osebe, ki se ukvarjajo predvsem z organizacijo, promocijo in tehnično podporo umetniškim dogodkom. Da pa umetniške dogodke lahko izvajamo, v naš program vabimo različne umetnike. To so lahko glasbeniki, gledališki umetniki in vizualni umetniki.
Vizualni umetniki razstavljajo svoja dela v galerijah ali v javnem prostoru, kot so vrtovi, ulice in trgi. Sodobni umetniki ustvarjajo na področju slikarstva, kiparstva, ilustracije, grafike ter umetnosti, ki združuje različne umetniške zvrsti. To lahko poimenujemo kot interdisciplinarna, multimedijska ali pa intermedijska umetnost. Ste že slišali za internetno umetnost, konceptualno umetnost, performans, video umetnost?
Kaj pomeni, da je umetnik sodoben? Sodobnost pomeni, da se dogaja sedaj, v tem trenutku. Umetniki se v svojih delih odzivajo na trenutno dogajanje in na svoje trenutne občutke. Lahko se ukvarjajo tudi s preteklimi dogodki, prazgodovino, zgodovino 20. stoletja ali pa s prihodnostjo. A hkrati uporabljajo sodobna likovna sredstva, tehnike in medije izražanja.
Kdor želi postati sodobni umetnik ali umetnica, se ponavadi po osnovni šoli usmeri v umetniške smeri, kot na primer Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, umetniške smeri gimnazij ali pa se na področju umetnosti izobražuje na različnih tečajih. Sodobni umetniki zaključijo dodiplomski ali podiplomski študij Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, Pedagoško fakulteto, smer Likovna pedagogika, ali Umetniško akademijo Univerze v Novi Gorici. Marsikateri sodobni slovenski umetnik pa se je izobraževal tudi v tujini, na primer na Beneški akademiji lepih umetnosti ali Umetniški akademiji Brera v Milanu.
Je biti umetnik ali umetnica služba?
V umetnosti so službe drugačne. Za delavce v tovarni skrbi vodja tovarne, za delavce v banki pa bančni direktor. Direktorji podjetij skrbijo za to, da delavci vsak mesec dobijo svoje plače in jim plačujejo prispevke za socialno varnost. Umetniki pa nimajo svojega šefa, za svoje plače skrbijo sami (denar služijo od prodanih umetniških del, razstavnin za razstave, delavnic, ki jih vodijo, prispevkov za produkcijska sredstva, pridobljenih od javnih sredstev, kot učitelji umetniških smeri itd.). Veliko slovenskih sodobnih umetnic in umetnikov je “zaposlenih” pri Ministrstvu za kulturo kot kulturnih delavcev. Rečemo, da so pri ministrstvu vpisani v razvid kulturnih delavcev. Podobno kot na primer mladi kmetje imajo tudi umetniki možnost, da jim država delno povrne stroške za prispevke za socialno varnost. To je še posebej pomembno za mlade umetnike, ki šele začenjajo svojo umetniško kariero. Posebne priložnosti čakajo mlade umetnike, saj od ministrstva lahko pridobijo tudi različne umetniške štipendije. Mladi umetniki so stari do 29. let, medtem ko so mladi kmetje lahko stari vse do 40. let.
Doroteja Dolinšek, foto: Maša Pirc
Razstava Maruše Štibelj: Ko se čas ustavi, se ni ne, foto: Maša Pirc
Na razstavah sodobne umetnosti si obiskovalci lahko ogledajo končana umetniška dela, ki so postavljena v prostoru ali na stenah. Preden so bila pripravljena za razstavo pa je umetnica dolgo časa raziskovala določeno temo. Zato sodobni umetniki zelo dobro poznajo okolico okoli sebe, spremembe, ki se dogajajo v družbi, in so dovzetni za težave in izzive. Ste že kdaj slišali, da so umetniki intuitivni? To pomeni, da imajo močan občutek za ljudi ali pojave.
Spoznati boste dve sodobni umetnici iz Gorenjske:
Doroteja Dolinšek prihaja iz Tupalič. Rodila se je leta 1994 v Kranju in velja za sodobno umetnico mlajše generacije. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je nadaljevala študij na Akademiji za lepe umetnosti v Benetkah, kjer je leta 2019 diplomirala iz slikarstva, sedaj pa študij nadaljuje na podiplomski stopnji. Ukvarja se s povezovanjem slikarstva s tehnologijo in raziskuje mikrosatelite, ki jih pošiljamo v vesolje.
Maruša Štibelj prihaja iz Kranja. Rodila se je leta 1986 in postala uspešna umetnica kolažne umetnosti. Ima status kulturne delavke pri Ministrstvu za kulturo ter razstavlja v galerijah v Slovenji in v tujini. V Parizu je leta 2018 prejela nagrado na Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre. Maruša je tudi umetniška vodja festivala kolaža KAOS, ki se poleti odvija v Layerjevi hiši. Raziskuje človeške odnose in družbene spremembe, ki vplivajo na nas.
