Leopold Layer
Leopold Layer se je kot eden osmih otrok rodil 20. novembra 1752 Korošici Ani Mariji Egartner in kranjskemu slikarju Marku Layerju. Layerjeva družina se je več generacij ukvarjala s podobarstvom, slikar je bil tudi ded Josip, pri vodenju družinske slikarske delavnice pa sta Leopoldu pomagala mlajša brata, prav tako slikarja, Valentin in Anton. Slikarsko obrt je v hiši po Leopoldovi smrti 12. aprila 1828 nadaljeval njegov posinovljenec Jožef Egartner, za njim pa njegov sin Jožef ml. Layerjev opus je izjemno obsežen. Bil je spreten slikar, predvsem ljudski, v 19. stoletju se je lahko skoraj vsaka hiša v Kranju pohvalila z njegovo sliko. Za njegovo najbolj znamenito delo velja milostna podoba Marije Pomagaj, ki je na ogled v cerkvi na Brezjah. Leta 1809 so Kranjsko zasedli Francozi in razglasili Ilirske province. Zaradi splošnega pomanjkanja so nadarjeni Layerji začeli pon- arejati denar. To so počeli v tehniki perorisbe, ponarejali pa so papirnate avstri- jske bankovce po 10 in 50 goldinarjev. 28. junija 1810 so brata Valentina in Leop- olda, njegovo ženo in služkinjo oblasti odkrile ponarejanja in zaprle. Valentin je v mestni ječi (ki je bila na Pungertu) umrl, Leopolda pa so izpustili leta 1813. Kot znamenje pokore je dobil naročilo za poslikavo kapele na Brezjah.
Na sliki: Leopold Layer: Najdenje Mojzesa. Foto: Andraž Muljavec
“Leopold Layer je bil velike postave, visokega in širokega čela, živahnih oči, iz kat- erih je sijala dobrodušnost pa tudi duhovitost. V družbi je bil vesel in šaljiv.” Gruden, Josip (idr.): Carniola. Muzejsko društvo za Kranjsko, 1914.
“Najplodovitejši med našimi domačimi umetniki je nedvomno Leopold Layer iz Kranja, /… ki/ nam je začaral na platno iz vsakdanjega življenja včasih tako mične in prisrčne posameznosti, da se nam zde poetične in Vzvišene.” Mantuani, Josip: Slikarska umetnost naših dežel v prošlih dobah. Dom in svet, 1922.
“Več kot samo duhovita je odlična dr. Steletova ugotovitev, da je bil Leopold Layer prvi po zavesti kranjski umetnik. /…/ z marljivim, solidnim delom se je tako priljubil, da je prečel v ljudskem spominu kar v legendo.” Emilijan Cevc: Slovenska umetnost. Prešernova družba, 1966.
Na sliki: Leopold Layer, avtoportret.
