Ujeti v ceneno podobo, zunanjost, ki privlači, kič. Kdaj nastanemo prodane duše? Ob rojstvu, ob spočetju? Kdo se prikrade v nas, ko zagledamo zgolj samo embalažo, koga zanima preobrat vsebine? Smo le ljudje, krvavi pod kožo ali nas je take vzgojila družba? Je še kaj iskrenosti v tem letnem času, ko gledam prazen bazen? In mi daje občutek svobode, da sem lahko to kar sem. Nevede ujeti v lastno identiteto telesa, v lastno kri. Kri. Ta »umazana stvar«, ki prihaja iz ženske. Od tam, kjer smo vsi prišli in bomo prihajali, dokler bomo obstajali. Lahko ubiješ svojega lastnega otroka, ker si ženska sodobne družbe, posledice pa boš nosila sama. Ker ni pravi čas, ker pravega časa ni nikoli. Virtualna bitja. Kdo smo v svoji največji frustraciji, ko želimo življenjske situacije zložiti v srečen, bleščeč in kičast okvir ter ga postaviti v izložbo. Z mislijo, da pravice so za vse enake. Kot sanje, če jih znamo izživeti. Možnost preživeti te obččutke ali jih vzeti za svoje. Moda. #backstage! Tujina, Ljubljana, dom, dihanje. Dihaš s svojim pristopom do fotografije. Psihološkim. In tisto kar lahko izraziš, včasih ne moreš izraziti ničesar. Je proces. Si.

Urška Pečnik je umetnica in fotografinja, rojena 1991 v Ljubljani. Po dokončani diplomi na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je magisterij na področju fotografije nadaljevala na milanski Accademia di belle arti di Brera in ga uspešno dokončala. Delala je kot umetniška vodja Galerije Miklova hiša, trenutno pa končuje magisterij na ALUOU ter se ukvarja s sodobno, modno, umetniško, analogno, digitalno, erotično, likovno, komercialno... fotografijo. V svoj objektiv rada ujame prizore, ki niso povezani s tradicionalnim, v svojih delih je rajši provokativna.