Temeljno vodilo v alkimiji je bilo načelo preobrazbe, ''razbij in sestavi'', kar pomeni, da se lahko katerokoli snov povrne v pramaterijo. S tem, ko se ji odvzame vse značilnosti, se lahko šele spremeni v nekaj drugega, novega. Ker avtorica nikoli ne more začeti kar iz nič, za osnovo vedno nekaj vzame, naj bodo to podobe iz svojih arhivov, skic ali skeniranih objektov. Od tu dalje išče načine, kako prek različnih procesov izluščiti informacije prvotnih podob in jih konkretizirati na novo, v čim bolj zamaskirani obliki, ob tem pa razmišlja, kako s čim več elementi povedati čim manj. Nova podoba tako postane nekaj kar je vzeto od zunaj, v svoji notranji strukturi spremenjena in nato postavljeno nazaj v drugačen kontekst. V hibridnem polju digitalnega in telesnega vzpostavlja jezik skozi specifično naracijo, kjer se marsikaj izgubi in marsikaj doda. Zato strukturalno nasičene kompozicije nosijo dvoumen značaj, z repeticijo, naključnimi dekorativnimi elementi in napakami pa izgubljajo svoj pomen in diktirajo pripovedi nejasnih vsebin. Zgodba se ne pomika k bistvu, ampak se razvejuje v urejen labirint namigov in znakov, ki se na trenutke sprostijo v lagodno igro zaradi igre same. Pod površjem prepoznavnega se ustvarjajo trenje in notranje napetosti, kjer nič ni to, za kar se izdaja, da je.
Ana Janež (1997) zaključuje magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Prvič se je samostojno predstavila v letu 2022 z razstavo Slišiš, da nič ne slišiš? v galeriji DobraVaga, kjer je bila od januarja do marca 2023 tudi rezidentka odprtega ateljeja, ki ga je zaključila z razstavo Pomladna hibernacija. Razstavljala je na več skupinskih razstavah, nazadnje in med drugim v galeriji Tkalka (Maribor, 2023), Slovenskem etnografskem muzeju (Ljubljana, 2023), Kino Šiška (Ljubljana, 2023), Layerjevi hiši (Kranj, 2022), galeriji Knifer (Osijek, 2022), na POSITIONS Art Fair (Berlin, 2022) itd. Je prejemnica Nagrade UL ALUO za delo v letu 2020/21. Deluje v sliki ter risbi, posredno tudi v fotografiji in instalaciji. Posebno pozornost namenja površini del, njihovi pojavnosti v prostoru in dvoumnemu značaju podob. Z razčlenjevanjem in podvajanjem segmentov ter odsotnostjo naracije želi pri gledalcu povzročati zmedo ob razbiranju vsebine ter razkrivati čim manj kot se da.
Odprtje razstave je del festivala ob kulturnem dnevu LAYER x FIGE: celotni program najdete na tej povezavi.
Foto: Maša Pirc
