Odprtje razstave: torek, 28. novembra, ob 19. uri
Slikarstvo akademske slikarke Simone Šuc popelje gledalca k izvirom lepote, harmonije in naravnega reda. Njene slike preveva iskreno navdušenje nad odkrivanjem nespremenljivih, večnosti zapisanih zakonitosti življenja in stvarstva. Gre za pravo hvalnico bivajočemu v njegovi pristni podobi, ki ga avtorica razprostre pred gledalca v sijočih barvah, prosevajoči svetlobi in bogatih strukturah. Slike dihajo v radostnem spoznanju, kako dragocena je raznolikost, spoznanju, ki se poraja iz globokega spoštovanja Narave kot temelja vsega bivajočega, pred katero se človek priklanja in z njo plodno sobiva.
Razstavljena dela izvirajo iz zadnjih štirih let, ko se slikarka posveča odkrivanju struktur vidnega sveta, skritih pod njegovo površino, pri čemer je poglavitni vir njenega ustvarjanja narava. Matrice naravnega mikrosveta prevaja v bogato strukturiran likovni jezik, ki je zapisan sozvočju likovnih elementov. Slikovno polje je zapolnjeno s krogi in iz njega izhajajočimi oblikami ter z mrežastimi prepleti, ki sestavljajo organsko razraščene kompozicije oz. pra-vzorčne pokrajine, kot jih imenuje avtorica. V pra-vzorcih abstrahiranih kompozicij se razkriva genetski zapis naravnih struktur, ki v detajlih razkriva sestavne elemente, ki so si med seboj podobni, celo enaki, ti pa tvorijo oblike, ki vedno znova osupljajo v neskončni paleti neponovljivih variacij. Gre za osnovno formulo življenjske rasti in vitalistične moči, ki napolnjuje živi svet, ob tem pa se poraja spoznanje, kako je le-ta v svojem slehernem delu unikaten in zato dragocen ter kako se raznolikost povezuje v eno. Eden od ključnih elementov razstave je namreč povezovanje eksponatov v celoto, kar je nakazano ne le v samih kompozicijah in razvrščenosti slik, ampak tudi v postavitvi, in sicer z linijo, sestavljeno iz majhnih krogov, ki se naseli po stenah razstavišča, ter s stožčasto strukturo na sredini prostora. Tako se po oblikovni plati ustvarja prostorski značaj slikovnega sveta, ki ga polno doživimo z vstopom vanj kot zaokroženo delo, po vsebinski pa se izrisuje ena od temeljnih značilnosti naravnega sveta, tj. sobivanje raznolikega.
Aktualna dela nastajajo v sklopu večletnega raziskovanja posameznikove poti do samega sebe, osvobajanja privzgojenih vzorcev mišljenja in delovanja ter vzpostavljanja mostu do polnega zavedanja lastne resničnosti v tu in zdaj.
Prostorska postavitev je povabilo sočloveku v svet slik, prostorov, pokrajin in občutkov. Ponuja možni način raznolikosti barvnega izobilja odnosov, ki prosevajo v resnični svet.
Slike v prostorski postavitvi:
1. sok Svetlobe, 2017
2. zaklad nedožne Divjine, 2017
3. gozdni Sij,2016
Simona Šuc (1972, Maribor) je leta 2000 diplomirala na Oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Gustavu Gnamušu in Jožefu Muhoviču. Predtem je študirala likovno pedagogiko na mariborski Pedagoški fakulteti. Organizirala je likovno-teoretska srečanja na Gaju nad Mariborom, kjer so se predstavili slovenski umetniki mlajše generacije (2001–03), in soustanovila društvo TU, s katerim je izvedla več prostorskih intervencij v Mariboru (2004–05). Sodelovala je pri restavriranju sakralnih spomenikov v severovzhodni Sloveniji. Udeležuje se likovnih kolonij, umetniških simpozijev in taborov ter redno razstavlja doma in v tujini. Deluje tudi kot mentorica likovnih delavnic. Trenutno je zaposlena v Umetnostni galeriji Maribor.
Samostojne razstave (izbor):
Skupinske razstave (izbor):
Medijske objave:
