Razstava 17 zvezkov grafične zbirke Janeza Vajkarda Valvasorja ICONOTHECA VALVASORIANA je na ogled od 8. febrauarja do 30. junija 2015 v Galeriji Layerjeve hiše.
Grafično zbirko je Layerjeva hiša za čas razstave dobila od Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Razstava v galeriji Layerjeve hiše bo ena redkih priložnosti, da bodo zvezke (z zaščitnimi rokavicami) lahko samostojno listali in občudovali tudi obiskovalci.
ICONOTHECA VALVASORIANA je faksimilirana, znanstvenokritično obdelana grafična zbirka Janeza Vajkarda Valvasorja (1641 – 1693), polihistorja dežele Kranjske, člana Kraljeve družbe v Londonu in avtorja Slave vojvodine Kranjske. Obsega sedemnajst zvezkov (četrti je že od začetka 19. stoletja izgubljen), s 7752 grafičnimi listi in risbami evropskih mojstrov 15., 16. in 17. stoletja; dragocen zgodovinski vir, edinstven umetnostni spomenik svetovnega merila. Grafike in risbe različnih formatov vključujejo dela Albrechta Dürerja, Lucasa Cranacha in Jaquesa Callota ter drugih nemških, avstrijskih, nizozemskih, flamskih, francoskih, italijanskih, angleških in kranjskih mojstrov. Valvasor je dela, ki jih je zbral na štirinajstletnih potovanjih po Evropi, nalepil v zvezke velikega formata, vezane v usnje. Razporedil jih je po temah, tehniki in nacionalni pripadnosti avtorjev. Po zvezkih so razvrščene mestne vedute, religiozni motivi, motivi vsakdanjega življenja, risbe kranjskih rastlin in drugi raznovrstni motivi.
JANEZ VAJKARD VALVASOR, polihistor dežele Kranjske, natančneje: histograf, geograf, etnograf, kartograf, naravoslovec, izumitelj, založnik in ob tem še član vojaškega poveljniškega osebja. Rodil se je leta 1641 v Ljubljani. Otroška leta in mladost je preživel kot večina njegovih plemiških vrstnikov. Šolal se je na ljubljanski jezuitski gimnaziji, z nadaljnjo izobrazbo pa se je izpopolnjeval na potovanjih v tujini in v vojaški službi. Štirinajst let je potoval po Evropi in Afriki. Po vrnitvi na Kranjsko se je naselil na gradu Bogenšperk. Na dolgoletnih potovanjih po tujini so se izoblikovale Valvasorjeve lastnosti in nagnjenja, ki so ga usmerila k znanstveno ustvarjalnemu delu. Ukvarjal se je z matematičnimi in fizikalnimi vedami, saj si je priskrbel vrsto matematičnih in astronomskih instrumentov, ki jih je uporabljal pri poznejšem kartografskem in topografskem delu. Imel je izjemno knjižnico in grafično zbirko, zbirko rudnin in mineralov ter vsemogočih raritet in starin. Za potrebe založniške dejavnosti je leta 1678 na Bogenšperku ustanovil lastno grafično delavnico – pobudnico in začetnico grafične umetnosti na Slovenskem. Ob tem – lahko bi rekli zgodovinskem dejanju – stopi v ospredje Valvasorjeva vnema in ljubezen do grafične likovne zvrsti. Prve grafične liste je dobil v zapuščini slikarja Jurija Bobiča v Mostah pri Komendi. Zbirko je pozneje dopolnjeval na potovanjih po Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici in po Franciji. Leta 1685 je zbrane grafične liste sistematično uredil in nalepil v osemnajstih, vsebinsko urejenih folio zvezkih.
ICONOTHECA VALVASORIANA je natisnjena v sto oštevilčenih izvodih. Številko ena je dobil Valvasorjev muzej na Bogenšperku; številko dve Biblioteka Metropolitana v Zagrebu, kjer hranijo originalno zbirko; številko tri je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk poklonil Kraljevi družbi v Londonu, katere član je bil Janez Vajkard Valvasor; številko štiri je predsednik Republike Slovenije poklonil predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosi v Bruslju; številko pet je Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti poklonila Ljubljani, Valvasorjevemu rojstnemu mestu; petnajsti zvezek zbirke Iconotheca Valvasoriana je razstavljen na svetovni razstavi EXPO 2010 v Šanghaju.
Besedilo povzeto po Fundaciji Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Vstopnine na razstavo ni.
Za šolske in druge organizirane skupine prosim pišite na info@layer.si ali pokličite na 031 279 331.
ikonoteka_valvasor (.pdf)
