Od leta 1996 je hišni fotograf skopskega Jazz festivala v Makedoniji, kjer vsako leto izdajo koledar z njegovimi posnetki. Leta 2001 je imel v Muzeju mesta Skopje veliko razstavo ob 20. obletnici festivala. Takrat je bila izdana tudi knjiga, kjer so objavljene pretežno njegove fotografije.

Leta 2001 je preživel sedem  tednov v New Yorku. Tam je dokumentiral Festival Vision in  spoznaval glasbeno ter umetniško dogajanje v mestu. Pridobil si je možnost razstavljanja v Galeriji Kavehaz v Sohu.

Njegove fotografije redno objavljajo slovenski časopisi in revije kot so Delo, Mladina, Muska, Fotografija, prav tako tudi mednarodni: Time out, Jazz Times, Jazziz, Signal to Noise, Neue Zeitschrift für Musik, Ballett Internationale, Village voice, All About Jazz.

Avgusta 2005 je bilo njegovo delo objavljeno na 14 straneh revije Jazznin na Japonskem. Zatem je gostoval na Sardiniji v Santa Teresi, kjer je imel projekcijo v vseh dneh festivala Musice Sulle Bocche.

Žiga se ukvarja tudi z gledališko fotografijo. Redno sodeluje z Mladinskim gledališčem Ljubljana, plesno skupino Iztoka Kovača, En-Knap, za katero je, poleg mnogih dokumentiranj njihovih predstav, kot snemalec posnel spremljevalni film predstave z Vinkom Globokarjem in najnovejši film Krotilci časa.

Kot TV in filmski snemalec je od leta 1989 zaposlen na TV Slovenija. Sodeloval je z režiserko Majo Weiss, režiserji Petrom Braatzom, Amirjem Muratovičem, Sašom Podgorškem in drugimi. Leta 2001 je dokumentiral ustvarjanje Map to Paradise Petra Greenawaya v Ljubljani. Leta 2002 je izšla knjiga z izvlečki iz dokumentiranja filma, ki je še v nastajanju.

Kot direktor fotografije je sodeloval z Metodom Pevcem in posnel film “Pod njenim oknom”, prejemnikom mnogih nagrad na filmskih festivalih.

Leta 1996 je v samozaložbi izdal knjigo fotografij “Jazzy-ga!” . Ob tej priložnosti je imel razstavo na enem pomembnejših Evropskih Jazz festivalov Saalfelden v Avstriji. Leta 2003 se je na istem festivalu s svojo razstavo predstavil še enkrat. Njegove fotografije so objavljene v mnogih knjigah: Monografija o kiparju Jakovu Brdarju, katerega je fotografsko spremljal ob izdelavi kipa generala Rudolfa Meistra; Colors of Music, knjigi izdani ob 20. obletnici Jazz festivala Saalfelden; izdelal je naslovnico slovenskega prevoda avtobiografije Milesa Davisa.

Leta 1997 je bil predstavljen na straneh italijanske fotografske revije Zoom. Imel je mnogo samostojnih in skupinskih razstav. Je dobitnik nagrade Special Recognition Award na fotografskem natečaju Olympus na Japonskem in Zlate diplome za letno poročilo Hit Nova Gorica. Na spletnih straneh Enciklopedije Brittanice so njegovo stran “www.ljudmila.org/scca/koritnik/” umestili med najboljše. Najnovejše fotografije pa si lahko ogledate na straneh “www.allaboutjazz.com/”, kjer ga najdete v zavihku “Centers – Visual Arts”.

V Layerjevi hiši se bo predstavil z razstavo z naslovom “Jezero”, s fotografijami ki so bile predloga za istoimensko knjigo.

Projekt “Jezero”  je fotografski esej o Bohinjskem jezeru in je nekaj posebnega, nekaj drugačnega, nekaj več. Monografija črno-belih fotografij, ki prikazujejo podobe Bohinjskega jezera in Bohinja nasploh. Uvodnik je napisal Jože Hudeček, dolgoletni novinar RTV Slovenija in velik poznavalec Bohinja in njegovih običajev.

Izvleček iz teksta Jožeta Hudečka (2009)za in o knjigi Jezero…

„Potem je prišel avtor, ki ga niso podojile monografije tujih mest, študije ljudi in njihovega obnašanja, njihovih sledi v okolju, ki so ga ustvarili in ki je ustvarilo njih, temveč je skušal odslikati tisto, kar je videl in pri čemer so ljudje igrali manj pomembno, malone postransko vlogo. Nastopajo tako, kot so nastopali v zgodovini: prišli so, preživeli v dolini svoj vek, opravili svoje delo in zapustili svet bolj ali manj nespremenjen. Nič več jih niso odnašali na ono, primorsko plat gorskih prelazov, za seboj niso puščali ničesar prevratniškega, ničesar čas pretresajočega. Avtor je torej našel in odslikal svet dreves in jezera, ljudi, ki niso povsem prepričani, da so se hoteli roditi prav tu in zdaj, ki ne vedo zagotovo, ali ne bodo v kratkem nekam odšli. Med drevesa in k jezeru vas vabi avtor, trudoma in v mnogo letih je ustvaril svoje vabilo.

In to je ta knjiga, zato je tako drugačna.“