Projekt z naslovom Vizualno upodabljanje gibanja v povezavi keramike in grafike je kot diplomska naloga Katarine Marov nastal v želji po razumevanju povezave medijev keramike in grafike v času dodiplomskega študija na Unikatnem oblikovanju Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Vsebinski okvir projekta je teoretična raziskava povezave keramike in grafike v prazgodovini in v sodobni umetnosti. Osrednja tehnika in s tem hkrati tudi tema dela je prenašanje grafične risbe na porcelan. Nekateri od ciljev, ki si jih je avtorica v poteku raziskovanja zastavila, so upodabljanje gibanja znotraj dvodimenzionalne površine, raziskava likovne kompozicije v prostoru ter kombiniranje porcelana in svetlobe. Zanima jo haptična površina, pri kateri aktivna linija v kombinaciji s svetlobo postane bolj vidna. Katarina Marov je odraščala ob morju. Navdih za raziskovanje področja keramike in grafike je dobila pri poletnem delu v arheološkem muzeju v Veli Luki na Korčuli. Njeno pozornost so zbudili predvsem fragmenti keramike iz Vele špilje (Velike jame), nenavadne naravne formacije - dvorane s stropnimi okni in pomembne arheološke postojanke, kjer so raziskovalci našli ostanke zgodnje keramične umetnosti. Fragmenti, ki so pritegnili pozornost umetnice, so narejeni v tehniki vtiskovanja. Zanimajo jo teksture. V glino je začela v tehniki reliefnega tiska vtiskovati izbrane vzorce. Odtisnila je tri linije tekstur, ki na simbolni in likovni ravni ponazarjajo procese in vzorce iz narave. Valovanje morja, korenine in tekstura listov v povezavi s podlago delujejo, kot da jih je ustvarila narava sama, kot da si ogledujemo tisočletja stare sedimente. Keramični kosi, razstavljeni v galeriji, učinkujejo kot papir. Rahli, krhki in upogljivi elementi so izoblikovani iz papirnatega porcelana, ki ima videz ročno izdelanega papirja. Prosojnost, ki nastaja s tehniko vtiskovanja v glino, umetnica poudari z uporabo svetlobnih teles. Svetloba izpostavi teksture in vzorce. Ustvari se nežno premikanje, pomirjujoč ritem naravnih gibanj. Vizualno gibanje je umeščeno v temen prostor galerije, lahkotno, skorajda lebdeče visi s stropa ozki steber s svetlobo prežetega papirnatega porcelana. Postavitev v prostoru deluje kot umirjena interpretacija globine jame, v katero poskušajo posvetiti sramežljivi sončni žarki.

~ Zala Orel ~