Triptih Mihe Marenčiča Ko jagenjčki obmolknejo vsebuje asociativno in simbolno podstat, zaradi katere ga ni mogoče »brati« poenostavljeno. Edini motiv na vseh treh tablah je jagnje, ki je narisano s črno-belo obrisno črto. Razlike so prisotne v razdelitvi telesa ovčjega mladiča na posamezne dele, ki so obarvani z mavričnimi barvami. Pretehtane kombinacije čistih in intenzivnih barv vnašajo likovno dinamiko v posamezno tablo in se skladno povezujejo z enobarvno podlago. Barvna paleta učinkuje optimistično, oblike jagenjčka so lične, kot da gre za ilustracijo, zaporedje jagenjčkov prehaja v vzorec, vendar dosežena likovna harmonija ni sama sebi namen. Pred nami prav tako ni likovna podoba pastoralnega značaja, na kakršnih so slikarji in grafiki nekoč upodabljali tudi domače živali. Velike table Mihe Marenčiča prikazujejo avstralsko, ameriško in britansko razkosanje jagenjčka, ki ga natančno pojasnjujejo dodane legende.
Vse jagenjčke bo doletela usmrtitev in razkosanje, posamezni kosi bodo uporabljeni za prehrano. Razlike so samo v načinu izvedbe razkosanja. Avtor nas s triptihom opozarja na eno osrednjih, paradoksalnih značilnosti človeške družbe oziroma civilizacije, ki si je tako ali drugače podredila vsa živa bitja. Tovrstno izkoriščanje živali, za katere vemo, da imajo sposobnost čutenja vsaj (ne)ugodja in bolečine, druži večino civilizacijskih sistemov, ki jih je v svoji zgodovini razvilo človeštvo. Po podatkih Organizacije združenih narodov ljudje letno ubijejo več kot petdeset milijard kopenskih živali, predvsem za prehrambne namene. Mesna industrija pa spada med največje onesnaževalce in proizvajalce toplogrednih plinov ter je velik porabnik in uničevalec pitne vode.
Triptih Mihe Marenčiča je skrbno in premišljeno zasnovan za predstavitev v ulični galeriji. Na prvi pogled spominja na reklamne oglase, kakršne srečamo na propagandnih panojih. Z barvami in motiviko zlahka pritegne naš pogled. V resnici pa ga lahko razumemo kot družbenokritični obrazec, ki želi vzpodbuditi mimoidoče, da se vsaj za trenutek zamislijo o usodi udomačenih živali in o obstoju samoumevnih družbenih mehanizmov.
ddr. Damir Globočnik, umetnostni zgodovinar in likovni kritik
Miha Marenčič je mladi kranjski ustvarjalec, navdušen športnik in ljubitelj glasbe. V mladosti je sanjal o poklicu biologa ali veterinarja, a se kasneje usmeril v ekonomijo in postal diplomirani ekonomist. Vseskozi se je ukvarjal tudi s fotografijo in digitalnimi mediji. Pri ustvarjanju združuje različna znanja in jih kritično prenaša na medije, s katerimi dela.
