[BIEN 2021]
3. 12. 2021–6. 1. 2022
Mergentalerjeva ulična galerija Layerjeve hiše in TAM-TAMa
Kaj pomeni zadušitev zvoka?
Koncert néme kitare se sprašuje o bistvu eksistence oz. koeksistence in funkcije, ki ji je odvzeta in s tem kontrastno potencirana. Kitara posledično preide v predmet brez zvoka, v sintetično krajino lastne imaginacije, na katero Žiga Brezovnik igra kot tekstilni umetnik po svojih notah. Avtorja je zanimala predvsem večplastnost koncepta. Interpretacij je lahko nešteto, a vendar krajina opozarja na vprašanje smrti in zadušitve. Ali zadušitev zvoka nujno pomeni tudi nezmožnost govorjenja, sporočilnosti, smrt? Prav tako nas tekstil, ki nas greje in objema okoli vratu, lahko hkrati tudi duši, predvsem zaradi nepremišljene hiperprodukcije. Posledično so rdeča nit projekta ostanki in odrezki tekstilnih tovarn, ki bi drugače romali v koš. Instalacija je postavljena v beli kot, ob zid, pred dejstvo. Med kontrast črnega in belega se vriva deloma razkrito ustvarjalčevo telo, ki iz višin beline izstopa in opozarja na prisotnost človeka. Človek, ki ima v rokah vse niti oziroma strune, a vendar je ob svoji nezmožnosti igranja nebogljen. Tako instrument, obdan s tekstilnim šalom, odriva človeka in mu dodeljuje tretjo, stransko vlogo. Breza v ozadju, brez listja, zadušena, postavlja kuliso némemu dogodku. V ozadju instalacije sta tudi tekstilna asemblaža, prav tako ustvarjena iz odpadnega tekstila. Neenakomerno pozicioniranje asemblažev spominja na naplavine nečesa davnega, iskrenega, primitivnega, čistega, tekstilnega. Spremljajoči zvok je glasba tekstila, ki pretanjeno, počasi in vztrajno duši zvok strun kitare.