Layerjeva hiša v galeriji Stolpa Škrlovec predstavlja samostojno razstavo slikarke Kaje Urh, ki je tudi prva samostojna razstava mlade umetnice v rodnem mestu. V svoji umetniški praksi se Kaja Urh posveča možnostim, ki jih nudijo množični mediji, sodobna komunikacijska sredstva in nasičenost informacij. Njene slike prikazujejo vizualni ples podob, ki jih umetnica montira, manipulira, rekonceptualizira in jim podarjanov pomen ter si jih s tem prilašča. Nekoč pozabljene spletne podobe, vzete s „spletnega smetišča“, ki jih spaja in zliva, postanejo njene. V nasprotju s sodobno vseprisotno medijsko komunikacijo, ki žari, kriči in vpije po pozornosti, podobe Kaje Urh podležejo elementom prenasičenosti zgolj na ravni inovativne likovne tehnike, ki jo slikarka izbira. Njeni motivi v seriji Layers pa prav nasprotno – pomirjajo. Vintage motivi, starinski, a zopet moderni, torej retrogradni, v slike vpeljujejo občutek izgubljenega časa. Estetika izginjanja podob v času v gledalcu vzbuja občutek epileptičnega stanja ali v besedah Paula Virilia stanja zavesti, ki se oblikuje skozi odsotnost same podobe, podobe, ki jo definirajo praznine, vrzeli, napake (glitches). Gledalci, nepripravljeni na permanentno napako v podobi, na vizualni „glitch“, konzumirajo retro podobe na način, kot jih hipotetični očividci ameriških ulic, deklet na plaži, Marilyn Monroe niso nikoli videli. Umetnica mojstrsko nanaša podobe v plasti, v „layerje“, ki so poimensko duhovito in brez dvoma vezani na hišo ob galeriji, Layerjevo hišo. Nivoji podob razkrivajo druga drugo in rišejo novo zgodbo, ki jo Urhova ponudi zgolj v naslovu dela. Izbira vintage, retro motivov ni naključna, po besedah avtorice prav motivi „še dodatno poudarijo razkorak med preteklostjo in sodobnostjo“. Naj so sodobne intermedijske umetniške prakse popolne rekonceptualizacije in vnovične uporabe „obsolete technologies“ danes vidne predvsem v uporabi tehnologij konca 20. stoletja, se pri Urhovi koncept re-uporabe popolnoma obrne na glavo (ali raje - zavrti v časovnem stroju), saj s svojo likovno prakso postane umetnica hekanja zares zastarelih tehnologij, v njenem primeru tisočletne tehnologije – tehnike slikanja na platno, ki ji edina in še vedno samo ona omogoča ustvarjanje vizualnega sporočila v, kot pravi sama, „polni ločljivosti, naravni velikosti in v realnem času“. Sliko, ogroženo podobo, ki so jo digitalna tehnologija ter računalniški, tablični in mobilni zaslon pomanjšali na velikost ročnega formata, Urhova postavlja v galerijo Stolpa Škrlovec do 5. aprila. - Zala Vidali