Na literarnem večeru bo beseda tekla o Rezmanovem romanu Barbara in Krištof, ki je izšel leta 2016 pri novomeški založbi Goga. To je prvi roman, ki se dotakne finančnih mahinacij, povezanih z gradnjo šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, in to v spregi z Rimskokatoliško cerkvijo.
Peter Rezman (1956) je začel objavljati poezijo v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1985 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko Pesmi iz premoga in zbirko kratke proze Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman. Od izida prvenca do leta 2010 beleži desetine objav pesmi, kratke proze in dramskih besedil v osrednjih literarnih revijah in drugih literarnih publikacijah ter zbornikih. Pesniški zbirki: Črno in črno, rdeče in rdeče, zeleno in zeleno (1991) in Družmirje (1997); zbirki kratke proze Skok iz kože (2008), Nujni deleži ozimnice (2011); dramska besedila: Beseda te gleda (2009) in Ljubljana – Gospa Sveta, (2010) ter romani Pristanek na kukavičje jajce (2010), Zahod jame (2013), Tekoči trak (2015). Za zbirko Skok iz kože je leta 2009 prejel nagrado fabula za najboljšo zbirko kratke proze za obdobje dveh let.
z spremne besede
Ljubiteljskega, ležernega bralca bo v romanu Barbara in Krištof od stavka do stavka vodilo veselje do branja Rezmanovega bogatega, mestoma nalašč in prav prijetno narečno obarvanega besedišča, pa tudi radovednost, kako se bo vse skupaj zaključilo. Vzdušje jenjajoče veselice, vzkipevajočega alkoholnega opoja in porajajoče se pohote je popisano z mojstrskim, izbrušenim pisateljskim peresom.
Agata Tomažič
Barbara in Krištof je Rezmanov četrti roman, postavljen v vas Kotel, ki se zaradi izkopavanja »črnega zaklada« vse bolj pogreza in bo sčasoma izginila. Tam 15. avgusta, na dan velikega cerkvenega praznika, poteka tradicionalno srečanje ogroženih in preseljenih; tokrat je prav posebno svečano, saj so zakladokopi obnovili napol porušeno vaško kapelo, ki čaka le še na nadškofovo posvetitev. A praznično dogajanje je le kulisa, v ozadju katere se odvijajo zelo aktualni družbenopolitični prizori – pred vami je namreč prvi slovenski roman, ki se dotakne finančnih mahinacij, povezanih z gradnjo šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, in to v spregi z Rimskokatoliško cerkvijo.
