Petra Bole
torek, 13. 09. 2016
Češnjev vrt
Petra Bole: O svobodi - umetniški nakit
Prostorska postavitev
13. september - 3. oktober 2016
Odprtje: 13. september, ob 19. uri
Petra Bole, doktorica znanosti filozofije in teorije vizualne kulture, se na Češnjevem vrtu Layerjeve hiše predstavlja s prostorsko instalacijo naslovljeno O svobodi – umetniški nakit. Prostorska instalacija, postavitev labirinta s kockami, kjer so nastanjeni hibridi raziskuje koncept svobode. Kaj pomeni svoboda? Ali je lahko jemljiva, ali je včasih potrebno stopiti na kakšno stopničko, da jo sploh doumemo? Kako jo razumevamo kot našo vrednoto in kako na osebni ravni? Pa vendar, ali se gibljemo v nekem sivem pasu razumevanja svobode v smislu enakopravnosti, pravice do svobodnega gibanja in izražanja svojega mnenja, odsotnosti avtoritativne in represivne države, ali ravno nasprotno? Ali je svoboda le nek utopičen abstrakten pojem, ali pa jo dejansko lahko dosežemo?
S prostorsko instalacijo labirinta se avtorica osredotoča na obravnavo nakita kot umetnosti. V enaindvajsetem stoletju se je namreč pokazalo, da so dosedanje teoretske analize in premisleki o umetniškem nakitu premalo raziskani in utrjeni, to polje pa nejasno opredeljeno in nerazumljeno. Zato je osnovni namen prostorske instalacije prenos teorije v umetniško prakso, vse z namenom boljšega razumevanja področja nakita kot umetnosti. Osnovno vodilo razstave je, da nakit v določenem času in zaradi različnih vzrokov vstopi v svet umetnosti in postane njen del. Zanj je značilno, da okrasitev telesa ni več njegova prvenstvena funkcija, umetniki nakita se ukvarjajo z enakimi vprašanji ali izhajajo iz enakih umetniških predispozicij kot drugi umetniki, ko razgrinjajo teoretična, družbena ali moralna vprašanja v izhodišču svojega dela. Kljub vsem tem argumentom se še vedno pri dokazovanju umetniškosti v nakitu postavlja vprašanje ali ni umetniški nakit le uporabna umetnost. Odgovor nas pelje v polje koncepta nosljivosti nakita. Ko nosljivost nakita nima več primarnega pomena, ko se nakit premakne v polje performanca, fotografije, body arta, instalacije, videa in podobno izgubi svojo najpomembnejšo funkcijo nosljivosti na telesu in kot tak ne more biti več del uporabne umetnosti. Za umetniški nakit je pomemben koncept kot eden ključnih za njegovo postavitev. V središču zanimanja je predvsem koncept razmejitve do utilitarnosti. Funkcija okraševanja postane sekundarnega pomena, iskanje meja nosljivosti pa temeljni moment tega koncipiranega polja v umetnosti. Povezava teorije in prakse v prostorski instalaciji bo poskušala preseči dejstvo, da nakit danes v nasprotju z ostalimi umetniškimi disciplinami kljub naraščanju interesa galerij in muzejev z umetniškim nakitom, ustvarjalcev nakita ter različnih tovrstnih izobraževalnih ustanov, ostaja na obrobju umetnosti.
HIBRIDI
V belih kockah so postavljene manjše skulpture – hibridi, ki predstavljajo naše negativne in pozitivne lastnosti, Tako imamo na primer hibrid Dinopes, ki predstavlja šestnogo pošast. Pes ima lahko lastnosti agresije ali zvestobe, v kombinaciji z mesojedim dinozavrom, pa se ena ali druga naša lastnost lahko potencira oziroma s pogledom navzgor iz instalacije »poboljša«. In tako naprej, je v kockah okoli 20 različnih hibridov, ki se sicer resda lahko pripnejo kot broška, vendar jim zaradi »psihične« nenosljivosti (kdo si upa nositi oslovo rit?) mesto pripada v tej instalaciji, kjer so v štirih kotih postavljeni tudi hibridi živali s človeškim glavami, ki preizprašujejo vprašanje, kdo nam kroji svobodo in seveda posledično tudi umetnost. Ali je to potrošništvo (molzna krava s prelepo svetlo Barbi glavo), kapitalizem (nemarni pujs s čednim obrazom), politika (osel z lepo moško glavo in rdečo kravato) ali sindrom množičnega sledenja kapitalizmu (ovca z robotsko glavo).
LABIRINT
Instalacija z naslovom O svobodi – umetniški nakit, se osredotoča na koncept svobode v umetnosti. Labirinti so prastari, tudi sveti prostori, ki ohranjajo energijsko povezavo z našo preteklostjo in notranjostjo. Prvi ohranjeni labirinti so nastali pred okoli 7000 leti, najdemo pa jih po vsem svetu, tudi pri nas. Labirint svobode odstranjuje meje, predvsem v nas samih in nas osvobaja. Umetniško delo postavlja kot družbeni vmesni prostor, kjer se dogajajo medčloveške interakcije, različni odnosi in nove participatorne izkušnje. Ob tem ima gledalec dve možnosti doživljanja labirinta, ko lahko po lastnem premisleku vanj vstopi ali ga popolnoma zavrne. V labirintu se ne moremo izgubiti, nasprotno, namen hoje skozi labirint je prav v tem, da bi našli pot do svojega središča, ki ga simbolizira in praktično udejanja središče labirinta. Labirinti nas povezujejo z globinami naše duše, da bi se spomnili, kdo smo, da bi se morda osvobodili. Po svoji naravi labirinti harmonizirajo in ustvarjajo ravnotežje v ljudeh in okolju, v katerem so postavljeni. Hoja skozi labirint je posebno doživetje; če ga preslikamo v življenje, prenehamo s tem, kar smo počeli do sedaj. Pri hoji skozi labirint pa simbolično in tudi dejansko prehodimo to točko in gremo naprej do središča in nazaj.
Labirint svobode ali Ketujev labirint učinkuje na skrivna in skrivnostna področja našega duha, zelo koristen je kot orodje pri našem duhovnem razvoju. Uporaba in hoja skozenj povečujeta ostrino uma, logiko, matematične sposobnosti, pronicljivost. Uporaba labirinta svobode se priporoča pri napetostih in boju proti sovražniku, še posebej če je ta prikrit in smo v položaju, v katerem je mnogo neznanih okoliščin. Uspešno ga uporabljamo za  preprečevanje nezgod in nevarnih situacij, pa tudi za odpravljanje njihovih posledic. Odstranjuje meje in razbija ustaljene vzorce. Zmanjšuje nasilje ljudi  do drugih  bitij, zato ga lahko imenujemo tudi ekološki labirint (vir: Adrian P. Kezele, Društvo PREHOD).

prijava na layer obvestila

prijava na medijska obvestila