Razstava bo na ogled od 10. 7. do 01. 8. 2015
Layerjeva hiša v Stolpu Škrlovec gosti enega najpomembnejših potomcev predvojnih primorskih migrantov Oskarja Moleka. Argentinski publicist in fotograf z razstavljenimi fotografijami povzema vtise, ki so nastali ob stiku s Salvadorjem da Bahio in njegovimi prebivalci v letih od 1999 do 2009, ko je večkrat obiskal mesto. Tako kot že v njegovih prejšnjih delih, s katerimi je predstavil svoje poglede na Ande, Bolivijo in ne nazadnje tudi arhitekturo Viktorja Sulčiča, je tudi v fotografijah, ki bodo predstavljene v Galeriji Stolpa Škrlovec, čutiti avtorjev čut za humanizem in kulturno izročilo nekega prostora. Njegov pristop spominja na potopisno fotografijo, vendar je zaradi etnološke izobrazbe ali zaradi notranjega čuta mogoče v njih zaznati globljo posvetitev.
Juan Travnik, fotograf in direktor fotografske galerije Teatra San Martin v Buenos Airesu, je o Moleku zapisal, da je zaradi želje približati se kulturam in okoljem, ki so drugačni od njegovih, uspel s skoraj etnografskim zanimanjem ustvariti enostavno in hkrati subtilno pričevanje. Verjetno je ravno to ena od zaslug omenjenega dela, ki prikazuje vsakodnevno življenje na preprost in ne nadut način. Oskar Molek na fotografijah prikazuje ljudi, vsakodnevne prizore pokrajin in dejavnosti, ki so značilne za Bahio. Prizori so podani skozi popolnoma naraven pogled, ki ne želi biti niti senzaciolističen niti bombastičen.
Zapis Carlosa Pronzata, pisatelja, pesnika in cineasta, ki živi v Salvadorju da Bahia:
"Kaj je tako lepega na Bahiji?
Bahia, mesto stoletnih cerkva in svetišč, v katerih še vedno utripa blišč zlata ter pomorska in katoliška gorečnost Portugals. Bahia močnih afriških potez, obveznih gradnikov tega mesta, skritih v področjih nedoumljivih tajnosti, ki so žig, vžgan v temno kožo, spremenile v zaščitni znak bahianske kulture.
Bahia zgodovine, legend in bleščečih prizorišč, ulic in izzivalnih teles, zibajočih se pobočij in bokov, uličic in prsi, ki se kopljejo v morju in v mesečini, plim in osek ljubezni milijonov Pierrotov in Colombin, ki pijani od nalezljive bahianske sle po življenju, norijo v ljubezenskih trikotnikih.
Blažen, skorajda mitološki svet, ki je hkrati ikonoklastičen ter uporniški in ljudski, svet Jubiabe, Gabriele in Kapitanov peska, upodobljen s strani teh umetnikov, že odšel, pregnan od hrupa, požrešnosti kapitalizma in modernosti. A kljub temu stoično kljubuje, brezmadežen kot temeljno dejanje in obstojen v svoji izvirnosti – morda bahianskosti?"
Oskar Molek, sin slovenskih staršev, je bil rojen leta 1950 v Vincente López, ki je del pokrajine Buenos Aires. Med leti 1982 in 1087 je živel v Ljubljani, kjer je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani študiral etnologijo in obiskoval predavanja pri dr. Tomažu Brejcu na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. S fotografijo se je prvič srečal skupaj z Alešem Gačnikom med študijem etnologije, kasneje se je v Argentini udeležil delavnice Hectorja Cartierja. Znanje fotografije je izpopolnil na tečajih fotografije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Buenos Airesu skupaj z Norbertom Salernom, Raulom Poncejem, Guillermom Mischkinisom, Alejandro Niedermaier, Filibertom Mugnanijem, Mario Kusmuk in Eduardom Gil. Njegove fotografije so bile objavljene v revijah, katalogih in medijih tako v Argentini kot v Sloveniji. Je publicist, učitelj, raziskovalec in posredovalec fotografije.
Samostojne razstave
Skupinske razstave (izbor)