Razstava bo na ogled od 27. 11. do 16. 12. 2015
Za imenom "Prostori časa", ki ga nosi tokratna razstava Petra Marolta, se ne skriva nostalgija ali hrepenenje po preteklosti, marveč gre za obujanje spominov in minljivost, katere pa ne občutimo le ljudje, temveč se le-ta dotika tudi sveta in predmetov, ki nas obdajajo. V času, ki beži, lahko bi celo rekli, da nam uhaja iz rok, se izgublja vse več vrednot, običajev in samo bivanje človeka dobiva nove razsežnosti in se podreja temu nenehnemu toku, ki ga narekujeta svet in čas.
Peter Marolt si je tako zadal nalogo, da bo prostor Layerjeve hiše, ki ne predstavlja tipične galerije, temveč je v njej še mogoče zaslediti ostanke te domačnosti in družinskega utripa, ki so ga včasih dajale stare hiše z nišami in ognjišči, vpletel v svojo zgodbo in na ta način le-še podkrepil samo nit, ki se vije skozi njegove pripovedne prostorske uprizoritve in likovne artefakte. Umetnik, ki sicer deluje na področju arhitekture, v svojih likovnih delih, čeravno ostaja zvest prostorskemu raziskovanju, vedno znova preseneča. Tako bi lahko razstavo razdelili na dva dela. V enem delu gre za preučevanje posameznih likovno predelanih elementov, ki so bili prvotno del gospodinjstva, v povezavi z uporabnim predmetom mizo kot sinonimom domačnosti, ki je bila včasih središče družinskega življenja. Tu lahko govorimo o likovnih artefaktih "Življenjska črta", kjer so vidni ostanki mesoreznice in "Kako zavrteti čas nazaj", ki spominja na star telefon ali stensko uro, hkrati pa prvi predstavlja alegorijo življenja, katerega pot je nepredvidljiva, slednji pa minljivost, saj nam ne dopušča vračanja nazaj. Oba pa sta včasih stala na mizi. Prehod iz prvega v drugi del bi lahko iskali v božični zgodbi, kateri je bila namenjena miza ali niša v steni. Niša je kot simbolni prostor in mesto hišnih relikvij, hkrati pa predstavlja osrednjo točko kamor je usmerjen ves pogled, ko stopimo v prostor. Kot odgovor na to je predstavljena "Premena zavesti", ki kot nalašč z upodobitvijo belih ovac in oblakov prikazuje simboliko in dvojnost med nevednostjo in potjo k zavedanju ali razjasnitvi. Sorodno delo je "Nebo in zemlja". Avtorjev interes se tako odmika od bistva božične zgodbe in prehaja v novo sfero reinterpretacij, ki mu jih omogoča uporaba različnih materialov. Majhne makete, ki spominjajo na kulise gledaliških iger, prikazujejo namišljen, čaroben, ekspresiven in estetski prostor. Lahko bi rekli, da je majhen svet, ki zaobjema elemente velikega, ki jih vidimo, čutimo in se jih lahko celo dotaknemo. Tako imenovani prostorski likovni artefakt se prične s samim raziskovanjem prostora, ki je primarnega pomena in nastaja glede na razpoložljivi material. Sama forma je izhodišče, ki zahteva vso pozornost in hkrati gradnik, kateremu je podrejena barva in v končni fazi želja avtorja, da bo zamisel delovala kot neka zaključena celota. Vsak likovni objekt tako predstavlja prototip prostora, ki ni ponovljiv. Zanimivost, ki povezuje vsa dela je pretehtanost, ki jo avtor vnaša v posamezno delo, igra različnih kombinacij elementov, vzpostavljanje dvogovora med asemblažnimi elementi v ospredju in sliko v ozadju, hkrati pa premišljena uporaba naravne ali umetne svetlobe, brez katere mu ne bi uspelo pričarati tistega magičnega trenutka, ki vdahne prostoru življenje. To lahko vidimo v delu "Entiteta 4" in "Atol", ki vzbujata občutek osamljenosti, mračnosti in turobnosti, hkrati pa nas prepričata z materialnostjo, teksturo, barvnimi toni in senco, ki jo odsevajo predmeti. Najbolj prefinjeno delo je "Ločje", kjer je moč zaznati paličice pod gladino, ki jo predstavlja voda v enem barvnem tonu, sledi ji realna podoba na površini, na katero vpliva svetloba, le-ta pa se ponovno odslikava v podobi sence na površini vode in na ta način vzpostavi neke vrste realni prostor. Artefakt "Luči velemesta" ponovno predstavlja to dvojnost med domačnostjo in svetom, ki nastaja in jo izpodriva, hkrati pa v njem zajame utrip velemesta, z mnogoštevilnimi raznobarvnimi točkami, ki vibrirajo, a kljub njihovi množici delujejo osamljene in majhne v primerjavi s svetlobo in domačnostjo, ki proseva skozi samcato hišo v ospredju in katera ima moč, da vzbudi neko intimno vzdušje in spomin na preteklost.
Dela Petra Marolta so rezultat pretehtanih kompozicijskih rešitev, ter predstavljajo skupek posameznih elementov različnih oblik in velikosti, s katerimi dosega uravnotežen harmonični kontrast, hkrati pa nam s teksturo in strukturo da nek oprijemljiv vtis, ki ga poznamo in na ta način lažje vzpostavimo neko intimno vez s samim likovno predelanim prostorom.
Melita Ažman, univ.dipl.um.zg.
PROSTORI ČASA
Snovanje prostorskih likovnih artefaktov se tiče tudi spoštovanja, odnosa do sprememb na sami površini materiala, do patine in to zaradi časa in atmosferskih vplivov, ki imajo v tovrstnem likovnem raziskovanju posebno mesto. Gre za sklicevanje na izjemnost površine uporabnih predmetov, na katerih se je z desetletji nabrala patina, ali skal, na primer v japonskem vrtu, ki so delo in ki kažejo na moč sil narave. Kar nekaj likovnih artefaktov izvira iz razumevanja pomena senčnosti prostorov, s katerimi sem se spoznal preko znanstvenega preučevanja tradicije oblikovanja prostora in pogleda na svet Daljnega vzhoda oziroma estetike tega dela sveta, predvsem Japonske.
V tovrstnem likovnem ustvarjanju gre za naklonjenost sceni, namišljenemu prizorišču in simbolni ravni oblikovanja prostora. Kot arhitekta – oblikovalca prostora, me vsaj v začetnih fazah izoblikovanja tovrstne likovne opreme simbolnega prizorišča ali prostorskega likovnega artefakta, zanima tudi ali predvsem prostor sam po sebi. Ta nastaja sproti, glede na razpoložljiv material in uporabne elemente. Oblika je tako vsaj v tem ustvarjalnem obdobju običajno pred barvo, ki pa prav zato zahteva poseben, dovolj kompleksen razmislek, da bi stvar učinkovala kot celota. Vsak likovni objekt je torej sam zase nekakšen prototip in hkrati končni produkt vizije simbolnega prostora.
Postavitev nekaterih likovnih artefaktov se posredno navezuje na moje raziskovalno delo pred leti, ko sem preučeval simbolne elemente doma, do katerih smo imeli in vsaj do neke mere še imamo posebno spoštovanje (prostor, kjer se pripravlja hrana – ognjišče, miza ob kateri se vsaj ob praznikih zbere družina, niša (s hišnim zavetnikom), bohkov kot.
Razstavni prostori Layerjeve hiše v Kranju so vsaj do neke mere obdržali določene atribute, se pravi elemente, ki predstavljajo sveto mesto domovanja, kar pomeni, da se postavitev razstave navezuje na tovrstno izročilo, seveda z védenjem, da se ta čas, kjer so imeli ti simbolni elementi še posebno veljavo, postopoma, a vztrajno umika. (Od tod izvira naslov arhitekturno – likovne razstave: Prostori časa.) Če nič drugega, je mogoče izkoristiti majhne prostorske niše. Za dve v vogalu se predvideva, da bi vsaj glede postavitve te razstave, lahko predstavljali (tudi) prostor kota z jedilno mizo, kar velja izkoristiti pri sami postavitvi.
Z najnovejšimi likovnimi artefakti se odmikam od že znane simbolike posameznih elementov doma. Tako uporaben element, ki nam je sicer bolj ali manj znan iz preteklosti, s pomočjo likovnega preoblikovanja spregovori o spremembah, minljivosti vsega, torej gre za alegorijo življenja samega. V primerih dveh artefaktov predstavljenih v niši, v preboju stene med dnevnim prostorom in notranjimi povezovalnimi stopnicami, na možnem mestu nekdanje hišne relikvije, pa gre za predstavitev premene zavesti v neki konkretni, prostorski obliki, pri čemer ovce na simbolni ravni predstavljajo nevednost, nebo pa pot k zavedanju.
Peter Marolt
O AVTORJU
Peter Marolt je doktoriral s temo Pomen likovnosti za arhitekturni prostor. Imel je sedemindvajset samostojnih likovnih razstav, od tega dve na Madžarskem in v Federaciji BiH, v skupini pa je razstavljal tudi v Avstriji in na Hrvaškem, v nekdanji ZRJ, Franciji, Španiji in Angliji, ter v Galeriji ZDSLU. Med drugim je prejel tudi Priznanje za kvaliteto likovnih del na mednarodnem festivalu Srečanja 2013 Kranj – ZDSLU.
Peter Marolt je doktoriral s temo Pomen likovnosti za arhitekturni prostor. Imel je sedemindvajset samostojnih likovnih razstav, od tega dve na Madžarskem in v Federaciji BiH, v skupini pa je razstavljal tudi v Avstriji in na Hrvaškem, v nekdanji ZRJ, Franciji, Španiji in Angliji, ter v Galeriji ZDSLU. Med drugim je prejel tudi Priznanje za kvaliteto likovnih del na mednarodnem festivalu Srečanja 2013 Kranj – ZDSLU.
