Devetletna Benni je glasna, divja in nepredvidljiva. S svojo nebrzdano energijo spravlja vse okoli sebe v obup. Rejniška družina, mladinski dom ali šola – kamorkoli pride, takoj spet leti ven. Pri tem pa si želi le eno: nazaj domov k svoji mami. Film, ki tako kot njegova junakinja prekipeva od čustev in energije.

»Neuradni termin ‘razbijalec sistema’ sem prvič slišala med snemanjem svojega dokumentarca o zavetišču za ženske. Najmlajša prebivalka je imela samo štirinajst let. Noben mladinski dom je ni bil več pripravljen sprejeti. Izraz mi ni šel iz misli in lotila sem se podrobnih raziskav. V tem obdobju sem srečala tudi enajstletnega fanta, ki je bil že v dvainpetdesetih različnih ustanovah. ‘Razbijalci sistema’ so neverjetno močni in vzdržljivi otroci, a vseeno tragične figure, saj so že tako zgodaj doživeli slabe stvari in njihova prihodnost je ogrožena. Koliko energije potrebuje otrok, da spravi v obup toliko pedagoško usposobljenih odraslih? Kaj pa če bi bilo vso to energijo mogoče preusmeriti v nekaj konstruktivnega? [...] Hotela sem, da bi film prekipeval od energije ter da bi bil kljub tragični temi humoren in lahkoten. Tako kot Benni. Čeprav nas bo njeno nasilno vedenje morda vznemirilo ali celo šokiralo, bi jo morali imeti radi in se bati zanjo. Vse odkar sem srečala svojega prvega ‘razbijalca sistema’, sem vedela, da moram o enem izmed njih posneti film. Otroško nasilje je klic na pomoč. Vedno.« (Nora Fingscheidt)

»Razbijalka sistema je čudež letošnjega Berlinala. To ni senzacija, ni spektakel, ni zgolj sijajen film – ne, to je pravi čudež. […] Celostna umetnina: ritem, podobe, barve … In le kako je režiserki uspelo iz Helene Zengel izvabiti takšno fizično predstavo? To je film, ki ga je nemogoče opisati z besedami. Treba ga je videti.« (Swantje Karich I Die Welt)