SEMINAR - UPORI PREKARCEV: POGOJI IN MOŽNOSTI

Delež mladih, ki so zaposleni v prekarnih oziroma atipičnih oblikah zaposlitve, znaša več kot tri četrtine vseh, ki imajo delo. S tem deležem je Slovenija v vrhu prekarnosti v Evropski uniji. Ni pretirano reči, da smo danes vsi prekarni.

Prekarni delavci niso le “kreativci” in “intelektualci” – večina prekarnega dela je v povsem običajnih službah, pod prekarizacijo lahko štejemo vse od agencijskega ela do prisilne s.p-izacije.

Zaposlovalci prihranijo na stroških dela tako, da se znebijo plačevanja socialnih prispevkov, nadur, bolniške in drugih stroškov povezanih s klasično obliko delovnopravne zaposlitve. To dosežejo s spremembo pravne narave pogodbenega razmerja – razmerje med delavcem in zaposlovalcem je namreč v klasični obliki delovne pogodbe dojeto kot bistveno neenako razmerje, ki ga pogodba skuša uravnotežiti. Številne oblike prekarnega oziroma atipičnega dela pa so osnovane na poslovnem razmerju med dvema enotama, ki sta po razmerju moči dojeti kot enaki). Razmerje med njima regulira civilno pravo.

Najeti “samostojni podjetniki” so plačani na posamezno izvedeno storitev, po izdaji računa pa so v popolnoma drugačnem in bolj negotovem položaju kot klasično zaposleni. Lahko rečemo, da gre za legalno fikcijo, ki zaposlovalcu prinaša zniževanje stroškov, delavcu pa – prekarnost.

Vendar je to le en vidik prekarnosti. Ta je namreč velika ovira za sindikalno organiziranje ali druge oblike povezovanja, ki bi omogočile zavzemanje za delavske pravice in socialno varnost. Na seminarju bomo skušali odgovoriti na vprašanja:

·         kakšne možnosti imajo atomizirani prekarci za organiziranje?

·         ali je “prekariat” res nov družbeni razred?

·         ali si mladi res želijo biti prekarci?

·         ali se prekarci v glavah ne dojemajo kot delavce, temveč kot podjetniki?