Sence matriarhata, razstava štirih kipark

petek, 21. 04. 2017

Kristina Rutar: Alma mater
Tea Curk Sorta: (Ne) samo gib
Nika Rosman: Slika v prostoru
Martina Marenčič: To zimo

Štiri kiparke, Kristina Rutar, Tea Curk Sorta, Nika Rosman in Martina Marenčič, se na razstavi Sence matriarhata predstavljajo na štirih samostojnih razstavah. Vsaka v delu prostorov Layerjeve hiše in stolpa Škrlovec spregovori svoj kiparski jezik, ki subtilno prišepetava: hočemo nazaj telesnost. Pri razstavi Sence matriarhata ne gre za razstavni projekt o ženskih umetnicah ali ženskih motivih. To je razstava o življenju, rodnosti, dojkah, gibanju, svetlobi, človeku.

Kristina Rutar v kiparski postavitvi Alma Mater v galeriji Layerjeve hiše odkriva čutnost gibanja abstraniranih teles, ki se zgoščajo ob centralni figuri, pramateri. Galerija stolpa Škrlovec se spreminja v votlino, kjer viri svetlobe padajo na dve žičnati kiparski instalaciji. Kot da bi priplesala iz Chauvetove jame, se množica teles, ki uprizarjajo kolektiven gib, riše v sofisticiranih žičnih skulpturah Tee Curk Sorta. Nika Rosman na drugi polovici galerije v Škrlovcu v Sliki v prostoru raziskuje posebno kiparsko zvrst, ki jo določa črta v prostoru. Njene žične konstrukcije obrazov in teles predstavljajo svetlobni filter za projekcijo senc. Martina Marenčič se na razstavi v kavarni Layerjeve hiše predstavlja s sedmimi malimi plastikami človekih figur in osemnajstimi keramičnimi lučmi. Ker je razstava postavljena zunaj galerijskega prostora, sence na stenah oblikuje interakcija luči - njenih del in figur gostov v kavarni.

Ideja telesa ter izbira motivov človeške figure in portreta umetnice vrača k tradicionalni prvini upodabljajoče umetnosti, ki ima svoje mesto ob krajini, tihožitju in abstrakciji. Njihove podobe so jasne, primitivne, tudi gibanje podob je prvinsko. Razstave aktualizirajo snovnost, oprijemljivost in konkretnost. Ko postanejo vsaka zase celota, dela predlagajo nove poglede na družbene ustroje, nekontaminirane s patriarhatom. Skulpture in figure so popolne le v odnosu do svetlobe, svojo pravo obliko prevzamejo, ko so osvetljene z lučjo ali soncem. In takrat nad njimi bdi senca. Edini pojav torej, ki jo lahko v naši vizualnosti okličemo za dvorazsežnega. Vedno v interakciji s trirazsežnim prostorom pred svetom senc. Z mnogoplastno uporabo materialov avtorice poskrbijo tudi za čiste likovne užitke. Življenje, izražanje in gibanje se kažejo v oblikah, volumnih, linijah, črtah v prostoru, poigravanju s ploskvijo in zaznavnih iluzijah. Na koncu, ko pa se ugasne luč, pa tudi v točki nič.

Kristina Rutar (1989) je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani diplomirala iz keramike, od leta 2015 deluje kot asistentka na smeri Unikatnooblikovanje / steklo in keramika na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana ter je istega leta prejela naziv ambasadorke keramike na tekmovanju Future Lights of Ceramics.

Tea Curk Sorta (1981) je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje diplomirala pri Jožetu Baršiju in magistrirala pri Lojzetu Logarju, izpopolnjevala se je tudi na Akademiji likovnih umetnosti v Münchnu.

Nika Rosman (1992) je oblikovalka in profesorica likovne pedagogike, diplomirala je pod mentorstvom slikarja in grafika Zdenka Huzjana, trenutno piše magistrsko delo. Posveča se grafičnemu oblikovanju, kjer njena dela veljajo za presežke.

Martina Marenčič (1980) je akademska kiparka, diplomirana na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Deluje na različnih poljih umetnosti, od scenskih do video umetnosti ter kiparstva in slikarstva.

Vodena ogleda: petek, 5. maj, ob 18. uri in četrtek, 11. maj, ob 17. uri

prijava na layer obvestila

prijava na medijska obvestila