Razstava v okviru 9. mednarodnega festivala likovnih umetnosti Kranj
Stolp Škrlovec
1. 10. - 31. 10. 2020
Klementina Golija z materializiranimi slikami prehaja iz ploskve v prostor. Med nemimetičnimi strukturami se pojavljajo aluzivni vzorci vegetabilnih bilk in zoomorfnih oblik v soodnosnosti s pravilnimi liki. Barvna paleta Klementine Golija temelji na zemeljskih barvah, ki so ravnotežje preraščanju paradigmatske refleksije v asemblažu. Golijeva iz številnih dnevnih skicirk vstavlja v slike predmete s svojimi materialnimi lastnostmi, ki jim podredi ostalo površino ali pa se predmeti podredijo osnovni površini in vstopajo v prostor, ki je misteriozno prekrit in ga je mogoče slutiti v ozadju nečesa nejasno vidnega, kar je svojevrsten draž slikarkine intimne sporočilnosti.
Eva Petrič ustvarja intermedijsko, konceptualno umetnost, fotografijo, performans, poezijo, literaturo in oblikovanje v različnih nivojih atmosfere prostora. Svoj fokus postavlja odnose med svetlobo in senco, ki jo ustvarja pojavnost telesa. Tu so zajete podobe dogajanj iz vsakdanjika in znanstvenega sveta na katera je mogoče vplivati, jih sooblikovati, spreminjati in ustvariti povezave med vsemi deležniki. V teh konstelacijah se odstirajo različne emocionalne refleksije vse od zavednih do nezavednih in želenih ali travmatičnih. Z njimi ustvarja refleksije senčnih fotografij, ki so večplastne in segajo v globino doživljanj obdajajočega okolja in iskanja vseh zaznav človečnosti.
Maruša Štibelj v ustvarjalnem raziskovanju sega po širokem področju tehnik kolažev in asemblažev z izbrano mero ironije na lepo ali manj lepo preteklost in spomine. Prevladujoči motiv njenega ustvarjalnega nabora je avtoportretni lik, ki je prisoten v različnih pozicijah dogajanj in spajan različnih trenutkov iz arhiva osebnih utrinkov, v katerih je očitno valoziranje in ocenjevanje problematike različnih razmerij v odnosih v družbi in v osebnih razmerjih. Asemblaže tvori z različnimi materiali v spontane kompozicijske strukture in barvne sheme, ki z izpostavljenimi elementi ustvarjajo celostno izvedbo stopenjskih sestavov, vse do končne podobe.
Marko Tušek je svoje ustvarjanje postopoma razvijal s povsem individualnim konceptom, s katerim je sliko gradil kot fizični objekt. V tem procesu je aktualiziral vstop v tretjo dimenzijo, ki jo tvori kot asemblaž z najdenimi, zavrženimi ali oblikovanimi tehničnimi elementi kot fizično telo, ki ga ustvarja mentalni, vizio narni ali fiktivni prostor. Dokončno ga definira še z monokromnim koloriranjem in z neposrednim združevanjem elementov. Telo slike nosi konstrukcija različnih elementov, vse od barve do materialnosti, ki nastaja po stopnjah vse od spodnjih plasti do nalepljenih elementov, ki se spojijo v simbolno vibracijo in refleksijo asemblaža, ki je povezana z enotno in prekrivno barvno opno.
Vinko Tušek je eden pionirjev umetniške smeri neokonstruktivistov v Sloveniji, ki temelji na geometrizaciji oblik. Tušek je svoja likovna snovanja iskal v drugačnosti izpovedi od prevladujočih likovnih smeri tedanjega časa, ki jo je našel v neokonstruktivizmu. V asemblažih je združeval racionalizem in metodologijo na konstruktvističnih osnovah. Različne predmete, predmetne ostaline in fragmente je vkomponiral v dvodimenzionalne slikarske podobe ali predmete ter jih razprl v prostorsko razsežnost. K materialnosti je pripojil še barvo, ki ji je dodajal optični videz. Oba elementa pa se v vseh primerih dopolnjujeta in dograjujeta v več stičiščih dematerialnosti. Z barvnimi učinki je končna podoba hkrati tudi svojevrstno bstrahirana.
Najnovejša dela Klavdija Tutte so sestavljanke različnih elementov, ki so povezani s sliko kot nosilcem formata in z vertikalnimi »ročaji«, ki gledalca izzivajo k sodelovanju. Lahko si jih prilagodimo po osebno izbranih izrezih, v katere smo se bolj poglobili in jih odkrivali, sam se najbolj osredotoča na barvno strukturo v različnih razsežnostih barvnega spektra. V določenih izsekih so novi elementi mediteranskih ekspresij v različicah od asemblaža do skulptoslik. Sestavljivost in prehodnost slik omogoča že v osnovi sestavljena ali razgrnjena krajina. Sinhronost barv mediterana in emblematičnih struktur v asemblažih, temeljita na podobah in asociacijah morja ter tehnologij plovil ter zanosa osebne avtopoetike Klavdija Tutte.
- Milena Koren Božiček
Organizator razstave: Likovno društvo Kranj s partnerji
Na fotografiji: Maruša Štibelj In search of the golden time (kolaž na platnu, 70×90cm)
