Voden ogled: ponedeljek, 20. april, ob 18h
Razstava bo na ogled od 31. 3. do 23. 4.
Skrbnice duš je serija slik hrvaške akademske slikarke Irene Gayatri Horvat, ki skozi podobe devetih slovanskih boginj prikazuje skoraj pozabljeno ženstvenost moderne ženske.
Irena Gayatri Horvat je rojena v Zagrebu leta 1968. Na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu je študirala slikarstvo pri prof. Miroslavu Šuteju in uporabno grafiko pri prof. Zdravku Tišljarju. Diplomirala je leta 2008 iz slikarstva pri prof. Anteju Rašiću. V svojem sugestivnem slikarskem pristopu združuje različne fantazijsko-simbolne, kolažne in grafične postopke. Na svojih potovanjih se poglablja v mitične skrivnosti človeškega obstoja, multikulturne duhovne vrednote kot del naše izgubljene, pozabljene, a še vedno prisotne preteklosti, ki jo nosimo v (kolektivni) podzavesti. V svojem izvirnem pristopu in nekonvencionalnih idejah je realizirala vrsto opaženih emotivno-poetičnih ciklusov slik. Sodelovala je na več mednarodnih likovnih simpozijih, kulturnih manifestacijah, na 30-tih samostojnih in številnih skupinskih razstavah doma in tujini. Je članica Likovnega društva Kranj, ZDSLU in HDLU Zagreb. Živi in ustvarja v Sloveniji in na Hrvaškem.
„Tokrat se nam akademska slikarka Irena Gayatri Horvat predstavlja z mitološko tematiko, v katero je zaobjela staroslovanske boginje in jih poimenovala Skrbnice duš.
Če se poglobimo v mitologijo staroslovanskih ljudstev, ki je manj raziskana od grške ali rimske, vidimo, da se v njej zrcali njihova daljna preseljevalna in kulturna raznolikost. Slovani spadajo v veliko etnično skupino Indoevropejcev in kot vsa druga ljudstva so tudi oni verovali v božanstva. Z darovanji so si pridobivali njihovo naklonjenost. Skozi čaščenja se je izoblikovala mitologija, ki je nudila ljudem duhovno oporo pred neznanim.
Slikarka se v tem projektu ukvarja s preučevanjem mitologije starih Slovanov. Med njenim iskanjem ženskega arhetipa v staroslovanskih boginjah se ji je porodila ideja, da bi nam skozi simboliko in ikonografijo posameznih boginj prikazala njihovo zgodbo in psihološko vlogo, ki je pri njenih upodobitvah ključnega pomena. Vsaka boginja je pokrivala pomembno področje vsakdanjega življenja, kot so plodnost oz. rodnost, zdravljenje, smrt. Upodobila je devet boginj: Vido, Peruniko, Vlasto, Lado, Vesno, Živo, Morano, Zoro in Mokoš. Število devet ni naključno, temveč dobro premišljeno, saj predstavlja popolnost in je hkrati zadnje v vrsti številk. Napoveduje tako konec, kot ponoven začetek, prehod na novo raven. V njem je mogoče iskati idejo novega rojstva in klitja, kakor tudi idejo smrti. Devet pa je tudi simbol kozmične vzajemnosti in odrešenja.
Sama dela so nastala kot risbe s črnim in belim tušem na papirju v kombinaciji z akrilom, ki ga uporabi za inkarnat. Boginje s centralno lebdečo postavitvijo so upodobljene z razpotegnjenimi človeškimi telesi s krili in posameznimi simboli, ki jih označujejo. Z odtiskovanjem, ki ga vidimo na draperiji v sivih odtenkih pa je dosegla učinek frotaža, ki ga sicer poznamo iz njenih predhodnih del. Ozadje je zapolnila z zlatimi lističi in s tem še bolj poudarila božansko vlogo in funkcijo oltarne slike. Čutiti je pridih secesije.
Gayatri Horvat nam skozi boginje želi pokazati moderno vlogo ženske, njeno že skoraj pozabljeno ženstvenost in energijo, s katero ustvarja vsakdanje življenje. Sicer pa ostaja tudi v tem ciklu zvesta svojemu duhovnemu in mističnemu raziskovanju.“
Melita Ažman, univ.dipl.um.zg.
