Maruša Štibelj in David Almajer: Slovar prikritih žalosti / Dictionary of Obscure Sorrows (2019)
Medprostor (projektni prostor/hiša med teraso Layerjeve hiše in Stolpom Škrlovec)
13. 8.-5. 9. 2020
V Slovarju prikritih žalosti se razvija prijateljstvo kolaža in keramike. Kolaž iz ploskve prehaja v prostor, kar se je po dolgih petih letih velike Marušine želje, da likovno oživi Slovar, končno realiziralo. Nastal je prostorski kolaž izbranih slovarskih gesel, ki pa ohranjajo ploskovitost, gre za nekakšni ploskoviti asemblaž. Še vedno večkrat deluje kot slika na steni, a pretanjeno izbočen stopa v tridimenzionalni prostor. Ko beremo definicije besed, se nam povezava kolaža in keramike, ki je nastala spontano, zdi edina logična. Upodobiti kapljice, ki polzijo, visoka drevesa, ki se nagibajo v vetru, oblake smetane, ki se vrtinčijo v kavi, pomeni upodobiti podobe, ki rastejo iz slike, gredo v globino in se nagnejo. Gre za prevzetost z živahnimi senzoričnimi podrobnostmi, ki so “ambedo: življenje zaradi življenja samega”, kot lahko beremo v Slovarju.
Slovar prikritih žalosti je zbirka izumljenih besed, ki jih je napisal John Koenig. Slovarja se je Američan švicarskih korenin domislil, da je lahko v svojem pisanju poezije uporabljal čustva, ki niso imela besed. Že sama gesla so besedni kolaži, sestavljeni iz dveh ali več čustev. Slovar in njegova gesla izzovejo različne občutke ob vsakem bralcu. Ker so občutki tako intimna in subjektivna zaznava, so porajali drugačne interpretacije tudi pri ustvarjalcema. David jih bere kot občutke, ki jih zavija v spomine v določenem času, v sence preteklosti, v nova razumevanja določenega prostora in pojava skozi čas. Maruša občutke iz slovarja povezuje z alternativnimi realnostmi v prostoru. Kaj naravna nesreča na drugem koncu planeta pomeni njej? Kako lahko doživlja in na svoji koži občuti velike viharje družbe in narave, če ni v njihovem središču? Si še kdo želi brez krivde bresti po poplavljenih poljih? Dialog časa in prostora je dialog dveh umetnikov, ki ustvarjata v dveh tehnikah. Ti postaneta del njiju. Ploskev in tridimenzionalna plastika se povezujeta subtilno, intuitivno.
Skupinski projekt je razstavljen v Medprostoru, na njegovem vrtu pa je že od leta 2018 prva skupna javna instalacija Davida in Maruše, imenovana Mesto kaosa. Oba sta pomembna člana kranjske umetniške skupnosti, ki se središči okoli Layerjeve hiše. Oba se tudi zavedata pomena mešanja kreativnih sil, iz česar rastejo različne veje umetnosti in ustvarjalnosti. Brez zadrege lahko trdimo, da sta Davidova povezanost s keramiko in Marušina s kolažem tlakovala pot programom, dogodkom in umetniški viziji Layerjeve hiše skozi leta. Kot galerija, ki podpira svojo umetniško skupnost, tudi Layerjeva hiša pridobiva na organski prepoznavnosti. Sožitje je popolno, saj sta mednarodno priznana kranjska umetnika v Layerjevi hiši tudi razvila svoje prijateljstvo.
- Zala Orel