Galerija Stolpa Škrlovec
Otvoritev: torek, 23. september 2014, ob 20.00
Razstava bo na ogled do 6. oktobra.
David Istvan se v Stolpu Škrlovec predstavlja z ilustracijami, ki jih je oblikoval za različne slovenske publikacije: časopis Tribuna, Objektiv, sobotno prilogo časopisa Dnevnik in revijo Razpotja.
S serijo izbranih ilustracij, ki jo poimenuje Suveren, David Istvan poudarja pomen suverenosti – neodvisnosti umetnika / ustvarjalca / delavca / človeka od političnega, ekonomskega in medijskega vpliva, ki so hkrati vedno prisotni in neizogibni.
Njegova dela izražajo resnost današnjega časa in včerajšnje družbe. S kreativno vnemo in skrbno odzivnostjo na družbene pojave skozi podobe predstavlja cikličnost zgodovinskega in kulturnega nesmisla, v katerem krožijo vojne, migracije, politične mahinacije in medijske zablode. Z uporabo likovnega jezika, ki je aktualen, sodoben in družbenokritičen, prenaša v ilustracije ciničen, skoraj brutalen humor ter s tem opozarja na alarmantno stanje stvari. Ilustracije Davida Istvana, sploh tiste, ustvarjene za naslovnice časopisov, se v svoji jasnosti kritične sporočilnosti spogledujejo s podobami provokativnih in ostrih naslovnic velikih svetovnih revij, kot sta Der Spiegel in The New Yorker.
David Istvan je v Sloveniji delujoči romunski umetnik in grafični oblikovalec. Rodil se je v mestu Cluj-Napoca, tam je tudi magistriral iz slikarstva na Akademiji za umetnost in oblikovanje, njegovo področje zanimanja pa se je po diplomi razširilo na ilustracijo in grafično oblikovanje, za kar se je izpopolnjeval na oddelku za grafično oblikovanje na Dunajski univerzi. Trenutno kot svobodni ustvarjalec živi med Slovenijo in Romunijo. Poleg sodelovanja s kultno ljubljansko revijo Tribuna sodeluje tudi z Razpotji, Objektivom, Emzinom in Mladinsko knjigo. Velja za lucidnega umetnika, ki z ostrino misli raziskuje možnosti različnih medijev za namen sporočanja močnih podob. V ustvarjanju slik, risb, kolažev in ilustracij išče meje, ki jih presega in v maniri eksperimentiranja s podobami in tehnikami sledi želji, da se skozi umetniški proces manifestira njegova lastna podoba – podoba kompleksnega vizualnega umetnika.