Lana Špiler

Lana Špiler predstavlja fotografije poletja. Čeprav je serija poimenovana po Pelegrinu, kraju, ki ga je avtorica zares obiskala v toplejših mesecih, nam poletje predstavlja širše – kot čas brezkrbnosti, beležen skozi perspektivo mladega dekleta. Dopustovanje je prikazano v seriji utrinkov prijateljev in ujetih trenutkih dalmacijskih vinjet – perilo na oknu, borovci in sprehodi ob morju. Igre svetlobe in sence, ki jih avtorica spretno ujame v objektiv, celo v črnobeli tehniki ne izgubijo konotacije poletne meglice.

Fotografije na gledalca delujejo na fiziološki ravni, saj v njem vzbudijo lastne asociacije podobnih izkušenj. Ker so posnete v izrazito osebnem okolju, vendar je to z izrezom nerazpoznavno, nam poistovetenje s podobo nagradijo iz vizualnega v taktilno. Napol pojedena marelica v usta privablja sladkobo in lepljivost na prste. Obsijana, z vodnimi kapljami prepredena koža v misli prikliče vonj po sončnih žarkih in kremi, na jezik okus soli. Mokri lasje se lepijo na hrbet, vonj po svežih ribah pa preveva serijo in spomine.

Špiler predstavlja poletje, kot ga je izkusila sama, in kot bi ga hkrati lahko kdorkoli. Pelegrin je pripoved prijateljstva, ljubezni in brezkrbnosti, ki jo lahko ponudi samo poletje, a si je avtorica ne prilašča. Je poletje vsakogar, ki je bil kdaj zaljubljen, svoboden in omamljen od dolgih dni prepletanja sonca in morja. Je njeno, moje in tvoje.