V letošnjem letu mineva 30. let od prve vaje skupine Tantadruj. V tem času se je skupina večkrat razstavila, pa spet sestavila; tokrat se predstavlja v originalni zasedbi, okrepljeni z gosti.
TANTADRUJ
Skupina Tantadruj je slovenska akustična zasedba, ki je generično vpeta v širši slovenski prostor, v katerem so delovali Prešeren, Murn in Kette. Skupina je tudi sinonim za originalnost, stil in pesniško orientacijo. Danes je prava redkost, kadar se med besedili s področja popularne glasbe znajde besedilo, ki je poezija; pri Tantadruju je to že desetletja pravilo. Glasba skupine Tantadruj se umešča na skrajni rob popa, saj se v njej prepletajo tudi elementi resnejši glasbenih stilov – gre torej za umetnost, ki se jo da občutiti tudi brez posebnega literarnega in zgodovinskega predznanja. Tantadruj dolgoletnim izkušnjam navkljub ostaja inovativen in originalen v svojem pristopu do glasbe, posebej pa do interpretacije poezije, domače ali tuje. Tantadruj je kombinacija izvirne glasbe in besedilnosti, ki v prepoznavni zvočni preobleki ohranja prvinskega duha ljudske pesmi, s svojim originalnim ustvarjalnim pristopom pa aktualizira poezijo v sodobnem prostoru in času.
Zasedba:
Boštjan Soklič – vokal, kitara
Mateja Blaznik, vokal, klasična kitara
Aleš Hadalin – vokal, orglice, flavta
ZGODBA:
Skupina Tantadruj je nastala pred tremi desetletji. Decembra 1986 so v sobi številka 330 v bloku številka ena Študentskega naselja v ljubljanski Rožni dolini Aleš Hadalin, Boštjan Soklič in Mateja Blaznik uprizorili prvo vajo nove akustične skupine. “Razmišljali smo, kaj bi sploh počeli. Ugotovili smo, da je v knjigah, ki nas obdajajo, toliko fantastičnih pesmi, ki naravnost kličejo po uglasbitvah. Treba jih je bilo le podkrepiti z glasbo. Ta recept je ostal do današnjih dni,” pripoveduje Boštjan. Prav on pa je bil kmalu tisti, ki je od recepta začel odstopati. Na repertoarju so se poleg Prešerna, Murna, Ketteja, Jenka, Kocbeka, Kosovela, Voduška, Shakespearja, Lermontova, Puškina, Rimbauda, Poeja in mnogih drugih znašle tudi uglasbitve Sokličevih besedil. Trio se je kmalu okrepil z drugimi glasbeniki in začel snemati. Leta 1990 je izšel vinilni prvenec “Tantadruj”. Leto kasneje so posneli tudi drugo ploščo, ki pa nikoli ni ugledala luči sveta. Prvo plodno obdobje skupine se je iztekalo. Leta 1992 so za pet let prenehali z delom.
Ko je leta 1997 izšel CD “Strunam”, jih je vnovično zanimanje javnosti oživilo. Odigrali so niz koncertov, tudi v oddaji Izštekani. In sčasoma znova ugasnili. Vendar nikoli povsem. Vznikali in ponikali so vsakih nekaj let. Sodelovali so s kantavtorjem Zdenetom Vodopivcem. Leta 2000 posneli ploščo “Karantanski blues”. Leta 2009 je sledil album uglasbitev Franceta Prešerna “Kar je, beži”. Ter konec leta 2012 plošča “Pesmi iz polifona”, na kateri prevladujejo uglasbitve slovenskih modernistov Ketteja in Murna. Odtlej so, pravijo, v dobri formi. “Težava skupine Tantadruj je bila, da se je vedno pojavljala ob nepravem času,” meni Boštjan, za katerega se zdi se, da je glavni motor skupine. Vendar je bil pri vseh podvigih tako ali drugače udeležen vsaj še eden od preostalih dveh ustanovnih članov. Tako lahko po treh desetletjih neizpodbitno zapišemo: jedro Tantadruja so kitarist in pevec Boštjan Soklič, pevec Aleš Hadalin ter kitaristka in pevka Mateja Blaznik. “Izhajamo iz prijateljstva, naše druženje ni le glasbeno, temveč tudi prijetno druženje po človeški plati,” pravi Soklič.
Vstop prost!
V primeru slabega vremena bo koncert v Stolpu Škrlovec.
