»Kaj se skriva za človekovim prizadevanjem za ohranitev biotske raznovrstnosti, habitatov, ogroženih vrst? Ga poraja skrb za naravo ali prej skrb zase? Ali pa morda še bolj kot skrb njegov strah – pred minljivostjo, spremembami, strah pred smrtjo?«

Elektroakustična opera Iden prinaša zgodbo Kuronske sipine v Litvi, začasnega geografskega pojava pod okriljem Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Zgodbo konfliktnih interesov, vpisanih v kuriranje nacionalnih parkov, pa tudi zgodbo o prastarem soočanju človeka z neizogibnim spreminjanjem, prehajanjem, minevanjem.

»Kako in zakaj vzpostaviti stik z naravo? Je ta sploh mogoč, se lahko približamo rastlini v njeni časovnosti, je lahko naše razumevanje rastlinskega drugačno kot samo antropocentrično?«

Glasbeno gradivo opere kot celote je pretežno stkano iz človeškega glasu. Zaobjema dokumentarne izjave (poglede različnih deležnikov od uprave nacionalnega parka in mestne občine do biologov, gozdarjev, turističnih delavcev in prebivalcev sipine), poetične zapise in muzikalno gradivo, ki je reinterpretacija zvočnih posnetkov s sipine (field recordings). Te plasti, zgnetene v polifono celoto in v celoti izražene skozi človeški glas, odsevajo vprašanje, ali je človek v svojem prizadevanju, da ohrani sipino zmožen le-to zares 'slišati'? Sipina se je ohranila zaradi nenehnega prizadevanja človeka, da zaustavi erozijo, lahko preberemo v Unescovem dokumentu. Si človek prizadeva ali tudi prizadeva? V kolikšni meri se zavedamo, da je odnos vzajemen – ne le človek upravlja z rastlinami, temveč tudi rastline upravljajo z nami.

»Kje se torej izraža rastlinska biomoč in rastlinska biopolitika? Kako jo zaznati? Kako jo posredovati? Kajti čeprav se sprva zdi, da so rastline v odnosu do človeka vselej v podrejenem položaju, ravno primeri, kot je Kuronski polotok, pokažejo, kako nujno je sodelovanje z njimi. Če akti Unesca govorijo o vzdrževanju sipine z uporabo rastlin kot o “tehnologiji” (torej enačijo uporabo teh organizmov z uporabo neživih strojev), kako bi zvenela pripoved s stališča rastlin? Kako se potopiti v rastlinski zaznavni milje, kjer molekule spregovorijo, kjer je čas obenem pospešen in upočasnjen, kjer se pretakajo stoletja kultur v dneh podzemnih stikov?«

- dr. Špela Petrič

Elektroakustična radijska opera Iden je tako predvsem razpiranje vprašanj – in iskanje odgovorov nanje, toda ne klasičnih odgovorov, temveč odgovorov v govorici, ki sega onkraj intelegibilnega, v govorici zvočnega in s tem telesnega. Odmika se namreč od besede, logosa in teži k abstraktno glasbenemu podajanju vsebine, k neposredni telesni izkušnji. Je delo, usidrano v zvočnem, da bi uveljavilo pomen zvoka. Nas senzibiliziralo za zvok, spodbudilo različne načine poslušanja. Premierno je bilo izvedeno 2. julija ob navtični zori (4.36 zjutraj) kot zvočni performans s štirimi vokalistkami v živo in 8-kanalnim sound trackom v fizičnem, site-specific prostoru Rastlinjaka Tivoli in kot radijska igra na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars.