V času vsesplošne konceptualizacije življenja Marijanovo slikarstvo nima koncepta. Je le uresničen tok njegove (pod)zavesti. In ker svoboda izključuje koncept, smo spet v pokrajini svobode.
V meditativni brezkompromisnosti Marijanovega slikarstva čutim zaupanje. Kjer je zaupanje, pa je tudi svoboda.
Marijanovo slikarstvo je ljubezen in erotika. Ta trditev naj bo sama po sebi osvobojena razlag.
V tem času, ki ga označujemo kot transmodernega, iščemo razlage našega delovanja in varnost v vseh oblikah. Ne glede na to, kako definiramo človekovo delo in umetniško ustvarjanje, pa umetnikovo sporočilo in življenje samo zgolj z iskrenostjo in težnjo k svobodi postaneta brezčasni.
Z Marijanom sva se spoznala in se za zdaj srečujeva le v virtualnih svetovih. Virtualno sva se pobratila kot davni Ujevićevi ljudje v vesolju. Ko med dnevnim spremljanjem družabnih omrežij ne najdem novic iz njegovega vesolja, se počutim malo osamljenega. Morda je to najbolj nenavaden, a tudi najbolj transcedentalen kriterij mojega uživanja v isti težnji k svobodi.
Nekega dne naju boste, zaradi vsega povedanega, našli zadovoljna in resnična nekje pod oljko in cvetočim jasminom, ko bova tiho sedela ob kozarcu vina …
Armano Jeričević
O umetniku
Vsi govorijo, le umetniki nimajo več besed
Slikar Marijan Novak Slunjski nima veliko za povedati. Za njega, o njem govorijo njegove slike. Umetnik, ki najbolj obstaja, ko je sam v svojem ateljeju. Pred platnom, s čopičem v roki. Rojen Hrvat, ki se ne čuti za Hrvata, živi in dela v Sloveniji, a se ne čuti za Slovenca. Zares je doma le v slikanju. Večni nomad, ki širom po svetu išče nove izkušnje, nova (spo)znanja. Ki hoče iti ven, da se preverja, primerja. Vedno nezadovoljen s svojim delom, ve, da bo le na ta način našel sebe. Ne prilagaja se trendom, niti nima želje biti všečen. Verjame v moč posameznika, v njegov individualni napor. Verjame v trdno delo. V pristno, čisto umetnost. Verjame v slikanje. Zase, zaradi sebe, ne zaradi drugih. Njegove slike visijo v stalnih zbirkah doma in v tujini, za ustvarjanje je prejel vrsto domačih in mednarodnih nagrad in priznanj. Toda vse bolj čuti, da to ni tisto, kar šteje. Pomembno je, da lahko slika. Da bi lahko še več slikal. Resnico bo pokazal čas, z vsem drugim se ubadajo drugi.
