Intermedijska rezidenca / Ekološki avdiovizualen performans

sreda, 19. april, ob 20.00 v Stolpu Škrlovec, Kranj

petek, 19. maj, ob 19.30 v Rastlinjaku Tivoli, Botanični vrt Univerze v Ljubljani

četrtek, 25. maj, ob 21.00 na vrtu Hortikulturnega društva Kranj

---

Pokrajine ne vsebujejo percepcijskih lastnosti, te se preko izkušenj generirajo v živih bitjih.

Intra-aktivna živa skulptura Touchscaping izraža potencialnost stika med živimi bitji v pokrajini. V polju pogleda je performerka z gnezdom deževnikov. Nahajajo se v projekciji zvočno-vizualne pokrajine, ki se generira z njihovo intra-akcijo preko sistema senzorjev. Deževniki ustvarjajo tunele, prezračujejo in rahljajo prst ter jo obogatijo z organskimi in mineralnimi snovmi. Povezava med telesi se vzpostavlja z dotikom, ki vključuje spremembo stanja v bitjih. Ona se ne more dotakniti deževnikov, ne da bi se tudi deževniki dotaknili nje.

Dotiki oblikujejo percepcijo pokrajine. Dotik določa biološka zaznava; percepcijo in vrednotenje pa oblikujejo kulturni okvirji in osebne izkušnje. Touchscaping kliče po percepciji pokrajine, ki ne temelji niti na objektivnem niti subjektivnem zaznavanju, temveč na intra-subjektivnem dojemanju, ki vključuje percepcijo entitet v okolju na vzajemni ravni. Dotikanje drugega je po eni strani dotikanje vseh drugosti, kakor tudi dotikanje tujega v samem sebi. Z dotikom vznikne potencialnost multiplicitet živega. Med performerko in deževniki v skulpturi Touchscaping ni ločnice. Intra-akcija ne vsebuje kulturnih sodb; tu ni prostora za gnus, ki bi ga povzročila nezmožnost soočenja z lastno ranljivostjo.

Integralna percepcija pokrajine nas pripravi, da prepoznamo okolico in odgovornost do nje. Preko dotika se nam predstavi lastna nedoločenost. Ko se soočimo z nejasnim in tujim v samem sebi, lahko presežemo kulturni, antropocentrični okvir, ki nam preprečuje, da bi svet doživljali sočutno. Dotik je odprtost navznoter in odprtost navzven kot del sveta v postajanju.

Besedilo: Ida Hiršenfelder in Saša Spačal