Špela Gale: Tudi ti prideš na vrsto
Slikarska razstava
Galerija in atelje Mahlerca
5. – 15. april 2016

Odprtje in zaprtje s pogostitvijo: torek, 12. april, ob 19h

Špela Gale, vizualna umetnica iz Kranja, je v marcu v ateljeju Mahlerca ustvarjala serijo slikarskih del na temo vrst. Osnovni koncept projekta je zgrajen na podlagi razmišljanja o tem, koliko časa nam vzame vsakodnevno čakanje v vrstah. Umetnica je osredotoča predvsem na vprašanje, za katere stvari smo pripravljeni prostovoljno čakati v vrsti. V časih, ko na eni strani spremljamo novice o dolgih vrstah migrantov, ki si prizadevajo za vstop v "svobodni svet", po drugi pa opazujemo sodržavljane, ki so pripravljeni ure in ure čakati za nakup novega telefona ali dizajnerskega kosa oblačila, je to vprašanje vsekakor aktualno.

Serija slik „Tudi ti prideš na vrsto“ se v prvi vrsti opredeljuje do motiva vrst: vrsta migrantov pred vstopom v boljše življenje, vrsta vernikov pred blagoslovom duhovnika, vrsta potrošnikov pred vstopom v priljubljeno trgovino z oblačili, vrsta vojakov pred izvajanjem ukazov ter vrsta malčkov na sprehodu. Umetnica pretanjeno opazuje svet okoli sebe in temo, ki je vseprisotna, aktualizira in nevtralizira. Nevtralizacija, predvsem vrste migrantov, ji uspe ravno pri poskusu prikazovanja nam bližjih aktivnosti. Izbor naslikanih skupin ni naključen, v pet podob zajame motive, v katerih se lahko najdemo prav vsi. Otroštvo, socializacija in prvi drobci razumevanja hierarhije družbe. Potrošništvo, površinski individualizem, a hkrati sledenje trendov ter vsakokratni red in vzorci obnašanja, ki jih moramo upoštevati. Prvi so prvi in zadnji so zadnji. Verniki, želja po odrešenju, grešniki, ki želijo odpustek, red in pravila vrste. Pred bogom so vsi enakopravni. Vojaki, simbol moči, s svojimi puškami prikazujejo drug čas, čas, ki naj bi pretekel, a je hkrati tako blizu, nove grožnje vojaškega posredovanja so tu. Disciplina, red, priznavanje avtoritete, brez nje ostane zgolj kaos. In na koncu kaos – migrantje, begunci, vrste posameznikov stojijo brez hierarhije, kdo so, ni pomembno, nihče ne vpraša. Tudi otroci so med njimi. Bodo kmalu stali v novi vrsti? V vrsti malčkov na sprehodu? Zdi se, kot na odgovor ne moremo vplivati.

Cikličnost in nepredvidljivost življenjskih situacij postajata bolj izrazita, ko serijo gledamo kot celoto. Barve, izstopata rdeča in modra, so skrbno izbrane. Skoraj monokromatsko nas slike zlovešče opozarjajo na družbeno situacijo in zakonitosti, ki so prevelike in premočne od nas samih.