Domi Vrezec
VREČA
drama brez dna
po motivih Patricka Hamiltona
PRODUKCIJA:
Kulturno društvo FIGURA, Kranj
AVTOR DELA:
Domi Vrezec (po motivih Patricka Hamiltona)
NASLOV DELA:
Vreča (drama brez dna)
KRAJ, DATUM in URA PREMIERE:
Stolp Škrlovec, Kranj, 13. december 2017 ob 20:00
REŽIJA IN SCENOGRAFIJA:
Domi Vrezec
DRAMATURGIJA IN LEKTORIRANJE:
Iztok Alidič
KOREOGRAFIJA IN KOSTUMOGRAFIJA:
Alenka Dolenc
IZDELAVA SCENE:
Ksenija Ponikvar, Ivan Sedič
ZAHVALA:
Za pomoč pri projektu se najlepše zahvaljujemo Mestni občini Kranj in Zvezi ustvarjalnih društev Kranj.
FIGURE:
Ingrid Duh, zlata maturantka - Sara Kralj
Kristina Klofutar, zlata maturantka - Tjaša Bitenc
Mina Klobčič, zlata maturantka - Vesna Balanč
Metoda Sršen, profesorica glasbe - Ksenija Ponikvar
Ludvig Cesar, profesor psihologije - Staš Križaj
Viktor Šmid, profesor zgodovine - Gregor Sušnik
Oto Čak, profesor španščine - Uroš Brankovič
Dolores Duh, Ingridina mama - Alenka Dolenc
Erin Duh, Ingridina sestra dvojčica - Sara Kralj
Gospa Zgaga, zoprna soseda - Tadeja Zgaga
Benjamin, taksist - Ivan Sedič
Jonatan Grom, iluzionist - Domi Vrezec
SINOPSIS:
‘Priznajmo si, da vsi ljudje v resnici nismo enaki!’
Gledališka drama ‘Vreča’ je grozovita in obenem zabavna zgodba, polna čudnih dogodkov in čudaških osebnosti. Intelektualna igra mačke in miši se vrti okrog osrednjega vprašanja umora kot izraza domnevne intelektualne superiornosti. Gre za skrajno filozofsko stališče, ki superiornemu človeku dopušča možnost umora nedolžnega inferiornega slehernika zaradi gole dogodivščine, nevarnosti in zabave. Še več: nekaterim izjemnim posameznikom je dovoljen celo umor zgolj zaradi umetniškega vtisa!
Osrednji dramski junakinji sta pod velikim vplivom filozofsko umetniških stališč njune sofisticirane profesorice. Odločita se uresničiti idejo popolnega umora nepopolnega človeka, saj se čutita močnejši in predvsem življenja vrednejši. Za začimbo na svojo ‘mojstrovino’ priredita zabavo, na katero poleg drugih skrbno izbranih gostov povabita celo žrtvino mamo.
Gledališko dogajanje bogatijo antagonistične reakcije dveh ključnih somorilskih protagonistk. Prva je domišljavo pokroviteljska, kar dozdevno izrašča iz njenega instinktivnega zavedanja lastnega dobrega zdravja, izgleda, uspeha in naravne hladnokrvnosti v nasprotju s trpinsko krhkostjo navadnih ljudi. Druga je spodobna in tovariško spoštljiva, vendar značajsko šibkejša in vodljiva. Njuna skupna intelektualna mentorica se zaradi grozovite uresničitve lastne morilske ideje sooči z razkritjem globlje resnice, ki jo je vse dotlej spretno zamegljeval logični prezir do drugih ljudi.
Kot bitja uma lahko dokaj zlahka in zahrbtno pademo pod vpliv pomenljivih stališč sofisticiranih ljudi, ki nam kot modeli posnemanja postanejo pomembnejši od resničnih prijateljev in tudi od resničnosti same. Zato je pričujoča ‘Vreča’ vsebinsko večno in še posebej v sodobnem času informacijskih poplav skrajnih stališč izjemno aktualna, saj gledalcu ponuja nazoren razmislek o neizpodbitnosti moralnih kvalitet življenja. Ljudje nismo prazne vreče… ali pač?