sreda, 13. 12. 2017
Stolp Škrlovec

Domi Vrezec

VREČA

drama brez dna

po motivih Patricka Hamiltona

PRODUKCIJA:

Kulturno društvo FIGURA, Kranj

AVTOR DELA:

Domi Vrezec (po motivih Patricka Hamiltona)

NASLOV DELA:

Vreča (drama brez dna)

KRAJ, DATUM in URA PREMIERE:

Stolp Škrlovec, Kranj, 13. december 2017 ob 20:00

REŽIJA IN SCENOGRAFIJA:

Domi Vrezec

DRAMATURGIJA IN LEKTORIRANJE:

Iztok Alidič

KOREOGRAFIJA IN KOSTUMOGRAFIJA:

Alenka Dolenc

IZDELAVA SCENE:

Ksenija Ponikvar, Ivan Sedič

ZAHVALA:

Za pomoč pri projektu se najlepše zahvaljujemo Mestni občini Kranj in Zvezi ustvarjalnih društev Kranj.

FIGURE:

Ingrid Duh, zlata maturantka - Sara Kralj

Kristina Klofutar, zlata maturantka - Tjaša Bitenc

Mina Klobčič, zlata maturantka - Vesna Balanč

Metoda Sršen, profesorica glasbe - Ksenija Ponikvar

Ludvig Cesar, profesor psihologije - Staš Križaj

Viktor Šmid, profesor zgodovine - Gregor Sušnik

Oto Čak, profesor španščine - Uroš Brankovič

Dolores Duh, Ingridina mama - Alenka Dolenc

Erin Duh, Ingridina sestra dvojčica - Sara Kralj

Gospa Zgaga, zoprna soseda - Tadeja Zgaga

Benjamin, taksist - Ivan Sedič

Jonatan Grom, iluzionist - Domi Vrezec

 

SINOPSIS:

‘Priznajmo si, da vsi ljudje v resnici nismo enaki!’

Gledališka drama ‘Vreča’ je grozovita in obenem zabavna zgodba, polna čudnih dogodkov in čudaških osebnosti. Intelektualna igra mačke in miši se vrti okrog osrednjega vprašanja umora kot izraza domnevne intelektualne superiornosti. Gre za skrajno filozofsko stališče, ki superiornemu človeku dopušča možnost umora nedolžnega inferiornega slehernika zaradi gole dogodivščine, nevarnosti in zabave. Še več: nekaterim izjemnim posameznikom je dovoljen celo umor zgolj zaradi umetniškega vtisa!

Osrednji dramski junakinji sta pod velikim vplivom filozofsko umetniških stališč njune sofisticirane profesorice. Odločita se uresničiti idejo popolnega umora nepopolnega človeka, saj se čutita močnejši in predvsem življenja vrednejši. Za začimbo na svojo ‘mojstrovino’ priredita zabavo, na katero poleg drugih skrbno izbranih gostov povabita celo žrtvino mamo.

Gledališko dogajanje bogatijo antagonistične reakcije dveh ključnih somorilskih protagonistk. Prva je domišljavo pokroviteljska, kar dozdevno izrašča iz njenega instinktivnega zavedanja lastnega dobrega zdravja, izgleda, uspeha in naravne hladnokrvnosti v nasprotju s trpinsko krhkostjo navadnih ljudi. Druga je spodobna in tovariško spoštljiva, vendar značajsko šibkejša in vodljiva. Njuna skupna intelektualna mentorica se zaradi grozovite uresničitve lastne morilske ideje sooči z razkritjem globlje resnice, ki jo je vse dotlej spretno zamegljeval logični prezir do drugih ljudi.

Kot bitja uma lahko dokaj zlahka in zahrbtno pademo pod vpliv pomenljivih stališč sofisticiranih ljudi, ki nam kot modeli posnemanja postanejo pomembnejši od resničnih prijateljev in tudi od resničnosti same. Zato je pričujoča ‘Vreča’ vsebinsko večno in še posebej v sodobnem času informacijskih poplav skrajnih stališč izjemno aktualna, saj gledalcu ponuja nazoren razmislek o neizpodbitnosti moralnih kvalitet življenja. Ljudje nismo prazne vreče… ali pač?

prijava na layer obvestila

prijava na medijska obvestila