Rezervcacija vstopnic: oi.kranj@jskd.si

Vstopnice je možno prevzeti in kupiti pol ure pred pričetkom predstave pred vhodom v Stolp Škrlovec.

Pri predstavi Življenje v enem dnevu, ki je nastala pod okriljem JSKD OI Kranj, je temeljno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti: Živeti ali zgolj preživeti?

Predstava v ospredje postavi tri ženske: pisateljico Virginijo Woolf (1941), gospodinjo Liso Smith (1959) in urednico literarnega časopisa Clarisso Rodwell (1991). Vse tri ženske, vsaka v svojem obdobju, predstavljene s kratkimi prizori, nam naslikajo celo svoje življenje v enem dnevu, od zajtrka do večerje.  Junakinje tako spremljamo same, obkrožene z moškimi njihovih življenj in s prijateljicami. Skozi vsakdanja dejanja: zajtrk, pitje kave, kosilo, večerje, sprehoda, pa doživljajo celo svoje življenje, in skozi en dan, "nesejo vso svojo prtljago". Včasih so ženske živele obdane z ljubeznijo moških, ki jih je utesnjevala, danes ženske ljubijo moške, ki niso sposobne ljubiti nazaj. Izhod iz začaranega kroga sta smrt ali pobeg. Ali  je ženska sposobna storiti nekaj povsem drugega? Je naloga nas ljudi živeti, ali zgolj preživeti? Smo na svetu zato, da bi ljubili druge in pri tem pozabili na sebe, ali smo ljudje sebična bitja, ki bomo na prvo mesto postavili sebe iz nuje po lagodju in preživetju? Prirejamo najbolj nore zabave; zapuščamo družine, da bi živeli sami. Trudimo se pisati knjige, ki nikoli ne bodo spremenile sveta, kljub našim talentom in trudu, kljub našim najbolj ekstravagandnim upanjem. Živimo naša življenja, počnemo kar želimo in potem ... Zaspimo.  Tako preposto je vse. Skok skozi okno, utopitev, preveč tablet ... Včasih je samo nesreča tista. Največkrat umirajo ljudje zaradi bolezni, tiste dovolj srečne pobere čas. Vedno ostaja tolažba. Ura sem, ura tja in tista ura, ko se zdi, da so vse možnosti proti nam, pa vendar mine tudi ta ura, ki nam potem da vse, kar smo si kadarkoli želeli in predstavljali. V tej uri pa se vsi ( razen otrok), zavedamo, da bodo sledile ure, temnejše in težje. In kljub temu ljubimo hrup mesta, ljubimo jutra in upamo. Predvsem to - upamo. Bogve zakaj je tako.

Režiser Ajdin Huzejrović