Izhodišče projekta z naslovom Polje je nadaljevanje dela z naslovom Denis Likes to Play Tennis (2016), ki se je naslanjal na vzorce, tako likovne, kot tudi miselne in socialne. Polje je sestavljeno iz teniških žogic, ki se v zaporedju v linearnih pasovih postavljajo v vzorec, pri katerem je peščena tla igrišča zamenjala kombinacija ready-madea in betona. S tem se vzpostavlja odnos imaginarnega preigravanja tenisa, kjer je napetost loparja ključna v doseganju dobrega rezultata. Ob tem avtor poudarja zvok kot odmev prostora in dialoga med dvema igralcema. Instalacija nas opozarja na omejenost in organiziranost v prostoru, v katerem se zdi, da moramo slediti točno zapovedanemu sistemu in pravilom. Pri gradnji vzorca je ključna vsaka točka. Vzorec ne igra več svoje primarne naloge, temveč postane polje, v katerem si tako igralec kot gledalec izbirata svoje lastno zaporedje sestavljanja vzorca igre. Velika površina, ki jo zapolnjuje vzorec teniških žogic se tako vizualno navezuje na teniško igrišče, ki se kot polja vključuje v urbane in organizirane parke.
Boris Beja je diplomiral na Naravoslovnotehnični fakulteti v Ljubljani, smer grafična tehnika, leta 2009 nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2013 diplomiral na oddelku za kiparstvo. V zadnjih letih je pripravil več samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel številne nagrade in nominacije. Leta 2015 in 2016 je bil nominiran za nagrado skupine OHO. Živi in dela v Ljubljani.
Foto: Maša Pirc / BIEN 2023
