BIEN 2021 v Radovljici
20. 5.–14. 8. 2021
Sanjski čebelnjak (2021)
Avtorji: Karin Golobič, Edita Kapš Šikonja, Anja Kokalj, Ana Omahen, Špela Perc, Eva Rogl Mežnar, Lara Turnšek, Gaja Zadravec
Mentorica: Viš.pred. Martina Šušteršič
Fakulteta za Dizajn, Samostojni visokošolski zavod, Pridružena članica Univerze na Primorskem
Uporabljeni material: Reciklirani tekstilni materiali, les, plastika
Pri predmetu Tekstilne tehnike so študentje 1. letnika obudili stare slovenske ročne tekstilne tehnike. Skozi raziskovanja različnih načinov prepletanj in zapletanj tekstilnih in netekstilnih materialov so nastali abstraktni tekstilni vzorci. Vzorci, ujeti v šestkotno obliko lesenih okvirjev, kot skupek tvorijo satovje v panju.
Z zavedanjem po nujnosti ohranjanja slovenske kulturne dediščine in izročila s področja tekstilstva na Fakulteti za dizajn študente vpeljujejo v svet ročnih tehnik, ki so bile skozi stoletja močno prisotne na Slovenskem in so sooblikovale odnos do tekstila in takratnih trendov. S spoznavanjem osnovnih tehnik tkanja, pletenja, klekljanja, polstenja in makrame tehnike študentje s svojo kreativnostjo in svežim pristopom oblikujejo sodobne tekstilne tvorbe.
Anatomija čebel, njihova ureditev družine in panja, sposobnost matematično pravilne gradnje satovja, predelave cvetnega prahu v eno najpomembnejših živil za človeka, opraševanje rastlin ter izjemna pomembnost za življenje in obstoj sveta, so bile njihove glavna inspiracija in vodilo pri oblikovanju tekstilnih tvorb. Svoj odnos do čebel in njihove pomembnosti v našem svetu avtorji z uporabo recikliranih materialov in naravnih barvil izražajo v oblikovanju in izdelavi abstraktnih tekstilnih vzorcev.
REKA (2021)
Sodobni tekstilni center Kreativnice: Nina Vastl Štefe, Anja Musek, Lili Panjtar, Silva Horvat, Ladka Peneš
Uporabljen material: predena in česana volna, lan, bombaž
Izhodišče za nastanek tekstilne instalacije REKA je pred štiridesetimi leti stkano volneno blago. Povezalo je delo tekstilnih oblikovalk in poudarja izčiščeno oblikovanje ter preproste linije. Instalacija poudarja pomen povezovanja. Reke povezujejo kraje, mesta, države. Mostovi in brvi povezujejo različne strani rečnih strug. Hkrati pa skupno delo in kreiranje skupnih idej povezuje, odpira in razvija sodobne skupnosti.
Struga reke Sore je v preteklosti definirala nastanek mesta Škofje Loke in njegovega imena (SSKJ: lóka -e ž (ọ́) nekoliko močvirnat travnik ob vodi: na loki sušijo seno / Škofja Loka), hkrati pa skozi zgodovino močno vplivala na razvoj dejavnosti v njem. Med drugimi so se tu razvile žage, kovaška, mlinarska in klobučarska obrt. Prav zaradi Sore je v starem mestnem jedru nastala Krennerjeva tovarna sukna, na temeljih katere je kasneje delovala Tovarna klobukov Šešir. S svojo močjo je reka Krennerjevi tovarni omogočala tudi lastno proizvodnjo elektrike, s presežki katere je Škofja Loka kot prvo mesto na Kranjskem leta 1894 dobila elektrificirano mestno razsvetljavo. Sodobni tekstilni center Kreativnice je nastal ob bivši tovarni klobukov Šešir ob prenehanju delovanja tovarne s potrebo po nadaljevanju kreativnega in razvojnega potenciala, ki so ga nosile tekstilne tovarne. V drugačni obliki ta potencial vendarle ostaja in se razvija. Tako kot je reka včasih vračala mestu z električno energijo, danes kreativna tekstilna skupnost mestu vrača z ustvarjalnostjo.
Sora s svojimi strugami povezuje Poljansko in Selško dolino ter na svojih brežinah že od nekdaj daje prostor sprostitvi in času, da se ljudje povežejo z naravo. Reka oživlja mesto in mu daje svežino. Simbolni pomen povezovanja, ki ga nosijo reke, je vtkan tudi v tekstilno instalacijo REKA. Rečni tok povezuje kraje, mesta, države. Mostovi in brvi povezujejo različne strani rečnih strug. Hkrati pa skupno delo in kreiranje skupnih idej povezuje, odpira in razvija sodobne skupnosti. Smo v času, ko sta čista voda in zdravo okolje ogrožena, skrb za odgovorno sobivanje pa ni najvišje med družbenimi vrednotami. REKA preizprašuje naše delovanje in poziva k odgovornejšem bivanju vseh posameznikov. Naše reke pa nas vabijo na svoja nabrežja k občudovanju narave in času zase, vdihu in izdihu.
GOZD (2021)
Sodobni tekstilni center Kreativnice: Nina Vastl Štefe, Anja Musek, Lili Panjtar, Silva Horvat, Ladka Peneš
Uporabljen material: predena in česana volna, lan, bombaž
GOZD nas nagovarja, da gledamo, opazujemo, zaznavamo in aktivno delujemo. Tako kot gozd poveže posamezna drevesa v skupnost, GOZD povezuje pet avtoric in pet ustvarjalnih svetov. Mozaično prepletanje različnih naravnih materialov, tekstilnih tehnik tkanja, polstenja, prešivanja, tiskanja, barvanja z rastlinami, predenja in kvačkanja v skupni umetniški instalaciji povezuje različne ustvarjalke, ki delujejo v sodobnem tekstilnem centru Kreativnice.
GOZD nosi pomen posameznika in njegove vloge v skupnosti. Tako kot eno samo drevo nosi pomembno vlogo pri komunikaciji, sobivanju in tvorjenju gozdnih mrež ter ekosistemov, ima posameznik pomembno vlogo znotraj skupnosti, v kateri živi. Odprta komunikacija, medsebojna podpora, prijateljstvo, izmenjava, sočutje in solidarnost, trajnostna naravnanost in odgovorno delovanje niso samoumevne, a ključne za preživetje. GOZD nas nagovarja, da gledamo, opazujemo, zaznavamo in aktivno delujemo.
Proces skupnega ustvarjanja je nastal iz potrebe po ustvarjanju lastnega prostora, iskanja sinergij med avtoricami in izmenjave ustvarjalnih praks. Tekstilna instalacija želi predajati zgodbo o trajnosti, odgovornem odnosu do naravnega in družbenega okolja in uporabo naravnih materialov. Skozi večmesečni proces nastajanja je nastal nov, svež, spomladanski GOZD, ki pa se bo skozi svoje življenje, druga gostovanja in potovanja srečeval z dotiki obiskovalcev, različnimi vremenskimi vplivi, naravno in umetno svetlobo ter drugimi vplivi iz okolja, ki ga bodo spreminjali. S tem bo GOZD razvijal svojo zgodbo, pripovedoval bo o svoji zgodovini in prejšnjih postojankah, svojih izkušnjah in se z njimi plemenitil. Tako kot se spreminja, odrašča in stara vsak od nas in po poti pridobiva izkušnje, ki nas delajo žive.
Kreativnice
Sodobni tekstilni center Kreativnice na Spodnjem trgu v Škofji Loki je ustvarjalno-delovni prostor, ki je hkrati tudi razstavno-prodajni atelje. Poudarek daje povezovanju različnih ustvarjalcev in predvsem ustvarjalk, ki s sodobnim pristopom nadgrajujejo bogato tekstilno dediščino. S tem vzpostavlja uspešno dinamično in navdihujoče delovno okolje za inovativno razvijanje novih lokalno narejenih tekstilnih izdelkov.
Povezuje skupino žensk, tekstilnih oblikovalk in ustvarjalk, ki se izražajo v različnih tekstilnih tehnikah. Vsem je skupna ročna izdelava unikatnih izdelkov iz naravnih materialov z visoko uporabno in estetsko vrednostjo ter kakovostjo. Njihova inspiracija sta narava in mesto Škofja Loka, njegova zgodovina, kulturna dediščina in umetniški ustvarjalni naboj.
Hvala: Muzeji Radovljiške občine
Foto: Zala Orel in Iztok Zipan
