Projekt Nina Nano je tekstilni portret avtorice, sestavljen iz sedemdesetih tekstilnih objektov v obliki majhnih ženskih oblekic. Avtorica je iz tekstilnih odpadkov, ki jih je nabrala pri inventuri, ustvarila miniaturne posnetke svojih oblek, ki jih je prav tako sešila sama. Miniature so avtoričine magdalenice, delujejo kot sprožilke spominov o šiviljskem delu kot igri. Nina Nano sooča odrasli in otroški svet. Kot je zapisala kustosinja razstave v Mestni hiši v Ljubljani, Iza Pevec, prenos v miniaturni format vzbuja več misli, asociacij in dojemanj. S projektom Pungerčar pokaže, da podoba sebe, kot si jo želimo ustvariti, ni nič bolj realna, kot so realne naše otroške predstave o odraslosti. Kreacije so tako zmes različnih pristopov, od katerih tudi skrajni šiviljski minimalizem kljubuje potrošništvu in njegovi zapovedi po nenehnem kupovanju cenenih oblek. Spremlja jih video s prikazom preoblačenja krojaške lutke.
Marija Mojca Pungerčar je leta 1989 diplomirala iz slikarstva na ALUO v Ljubljani in leta 2001 magistrirala na San Francisco Art Institute v ZDA s podporo Fulbrightove štipendije.
Med leti 1984-85 je bila zaposlena kot modna oblikovalka, leta 1999 je bila gostujoča študentka na Akademiji za uporabno umetnost na Dunaju. Med leti 1983-89 je bila članica skupine alternativne umetniške skupine Linije sile, v okviru katere je ustvarila kostumografijo za kultno predstavo Krst pod Triglavom. Od leta 1991 deluje kot samozaposlena ustvarjalka na področju kulture. Od leta 2017 gostuje v ateljeju MGLC Švicarija. Razstavljala je na številnih razstavah doma in v tujini. Ustvarja na presečišču družbeno kritičnih projektov in raziskovanja intimnih vlog posameznika v skupnosti.
Foto: Maša Pirc / BIEN 2023
