Ogled razstave možen le z vodstvom.
VODSTVA
Vodstvo z avtorsko ekipo
sreda, 9. 8., 17.00
Zbirno mesto: Layerjeva hiša
5 EUR, obvezne prijave: rezervacije@layer.si
Vodstvo z avtorsko ekipo
sreda, 31. 5., 17.00
Zbirno mesto: TIC Kranj
brezplačno, obvezne prijave: rezervacije@layer.si
Vodstvo z avtorsko ekipo in predavanje Janka Rožiča
petek, 16. 6., 17.00
Zbirno mesto: TIC Kranj
brezplačno, obvezne prijave: rezervacije@layer.si
Vodstvo z avtorsko ekipo
sreda, 21. 6., 19.00
Zbirno mesto: TIC Kranj
brezplačno, obvezne prijave: rezervacije@layer.si
Če ste zamudili brezplačna vodstva po razstavi, lahko najamete vodenje za do 10 oseb, cena: 60 EUR, povpraševanje pošljite na: info@layer.si. Rove si lahko ogledate tudi z vodniki Turistično informacijskega centra Kranj, več info na visitkranj.si
Umetniška skupina raziskuje prostore, kamor sonce nikoli ne posije. Kakšen je svet, ne le svetloba na koncu tunela in kako ta svet omogoča novo rast? So rovi res surovi ali je surova samo človekova raba, ki spreminja v surovine celo nekaj tako plemenitega in za preživetje ključnega kot so naravni viri? Kranjski rovi so že danes lahko bližnjica med industrijskim bazenom na savski in naravno sotesko na kokrški strani, med močno urbanizirano strukturo in komaj dotaknjeno naravo, vmes pa je mesto. Kranjsko skalo pa stari mojstri niso uporabili samo za obrambo in temelj mesta, tudi slavno gotsko svetišče so zgradili iz istega konglomerata na katerem cerkev tudi stoji. Sanjali niso v prazno, snovali so v snov, da se skoznjo in skozi svetišče, ki so ga ustvarili, lahko vedno znova svet išče …
V rovih, kamor sonce nikoli ne posije, so avtorji sledili obrisom senc, da bi začutili svetlobo. V pomanjkanju svetlobe začutimo iskrenje zunanjega sveta. Občutljivost za nevidno se postopoma prebudi v nas. S percepcijami, ki presegajo zgolj vidno, ampak so čutne, čustvene in telesne hkrati, se vzpostavijo povezave med bivanjem znotraj in okoli nas. Vse, kar se v nas izlušči, ko se dojemanje sveta na površju le za hip, le za vdih spremeni, se razrašča v podrast.
Onkraj senc se zasveti nov svet.
Starodavni Kranj stoji na visokem konglomeratnem pomolu, med dolino Save in sotesko Kokre. Kakor mogočni obrambni zid je skalna stena skozi celo zgodovino varovala in obvarovala številne rodove Kranjčanov. Ista skala je z rovi postala varno zatočišče tudi pred bombardiranjem, ko z moderno vojaško doktrino napadi mesta niso ogrožali več le od spodaj navzgor, temveč tudi od zgoraj navzdol. V času, ko na robu Evrope spet padajo bombe, je treba temeljito, torej do samih temeljev in gole skale premisliti, kako ustaviti nasilje in spet vzpostaviti naselje. (Janko Rožič)
Kdor sledi senci, lahko začuti svetlobo.
To, kar prikazuje senca, ni resnično, tako kot je to, kar kaže sonce. V sencah se iskrijo tisti deli sveta, ki jih sonce osvetli. Svet na površju je svetel, kakšen pa je pod njim? Premikamo se med zapletenostjo naše lastne percepcije in pomanjkanjem občutljivosti za nevidno. Vsak zaplet misli, ki presega zgolj vidno, nosi svoj ovoj. Z vsakim ovojem vzpostavljamo povezavo med bivanjema znotraj nas in zunaj, okoli nas. V notranjosti rovov gradimo razvejan prostor presenečenja, ki se je v zasnovi ustavil nekje med vdihom in izdihom. Vse, kar se v nas izlušči, ko se dojemanje sveta na površju za hip, za vdih spremeni, se razrašča v podrast. Opazovanje tistega zunaj in znotraj postopoma vreže v zavest svojo lino, votlino, skozi katero se razpredajo niti od znotraj navzven; kam zares, nihče ne ve. (Nika Batista)
Nika Batista je vizualna umetnica, ki se giblje med vizualizacijo nepredmetnosti in abstrakcijo oprijemljivosti. Z delom Podton dotika se ustavi nekje med vdihom in izdihom. Prostor v njem postane časen in čas postane prostoren.
Mateja Golež v podzemlju sledi ritmu naravnega (konglomerat) in umetnega (beton) kamna, kjer se v stiku s kamnino najbolj približa procesu njenega nastajanja.
Lovro Ivančić v podzemlje postavlja zadnji krik inteligentne civilizacije, ki se je v alternativni realnosti povezala z naravo namesto s tehnologijo.
Marija Jenko je iz svojega izvirnega poklica rove prepoznala kot podzemno arhitekturo, grobe betonske sobe vzdolž rovov pa kot posvečene arhetipe.
Maruša Kranjc raziskuje odnos med estetiko in funkcionalnostjo. V svojem delu želi ujeti ravnovesje med svetlobo in temo, kamnom in tekstilom, surovostjo in toplino.
Franci Krevh, Matevž Bajde (skupina SToP) in kiparka Alenka Vidrgar vračajo zvok kamna nazaj v njegov izvor – pod zemljo.
Alenka More raziskuje surove popolnosti teles. Oblikovanje oblačil je doživljanje oblečenosti, t.j. odnosa med telesom in oblačilom s psihološkega in sociološkega vidika.
Ula Pogorevčnik se ukvarja z utesnjenostjo v prostoru, z dogajanjem pod površjem, v podkožju, kjer je vse skrito. Človeška ribica je prispodoba človeka ali pa je morda človek prispodoba nje.
Darja Rant je tekstilna ustvarjalka, navdušena nad tehnikami, ki omogočajo brezšivno ustvarjanje tridimenzionalnih tekstilij. Jajčeca človeških ribic kot kroglice s prosojnim in krhkim ovojem lebdijo v prostoru in delujejo kot biseri v človeku hladnem in surovem okolju.
Janko Rožič je arhitekt, urbanist in esejist. Skozi teoretično in praktično delo, ki temelji na uvidih v prostorske principe in jezikovne vzorce, povezuje lastno ustvarjalnost z najstarejšimi modrostmi umeščanja v prostor in z najsodobnejšimi umetniškimi, znanstvenimi ter filozofskimi vpogledi.
Projekt nastaja v okviru bienala tekstilnih umetnosti BIEN 2023. Razstava bo na ogled v Rovih pod starim Kranjem med 31. majem in 10. avgustom.
Projekt omogoča in podpira Zavod za turizem in kulturo Kranj.
Foto: Maša Pirc
Partnerji : Zavod za gradbeništvo Slovenije (dr. Mateja Golež), Zavod za turizem in kulturo Kranj (ZTKK)
Zahvala : Kristina Bogataj ZTKK, Jamski laboratorij Tular Kranj, Inplet d. o. o. in Velana Living d. o. o.
