Prešernovo gledališče Kranj
Pripravil: Prešernovo gledališče Kranj
Pred Prešernovim gledališčem Kranj stoji kip Franceta Prešerna, foto: Maša Pirc
Gledališče je institucija, ki v Evropi neprekinjeno deluje že preko 3000 let. Osnovna naloga gledališče je postavljanje ogledala družbi, to pomeni, da s predstavami opozarja na probleme in nepravilnosti delovanja družbe in poskuša oblikovati razmišljujočega človeka..
Prešernovo gledališče Kranj je eno najmanjših slovenskih gledališč (v gledališču je zaposlenih 28 ljudi, od tega 9 igralcev in igralk), a to ne pomeni, da nimamo velikih ambicij in želja. Gledališče je v zadnjih 20-ih letih s svojim kvalitetnim program ter številnimi nagradami doma in v tujini postalo eno najprepoznavnejših slovenskih gledališč.
Prešernovo gledališče Kranj je javni zavod, kar pomeni, da je financirano iz javnih sredstev. Ustanovitelj je Mestna občina Kranj, njegov program pa sofinancira Ministrstvo za kulturo. Kot javni zavod mora skrbeti za izvajanje kvalitetnega programa za odraslo in mlajšo publiko.
Prešernovo gledališče je bilo kot amatersko gledališče ustanovljeno leta 1945. Gledališče je na ljubiteljski osnovi delovalo do leta 1950, ko je 8. februarja razglasilo svojo profesionalizacijo.
Žal se je politika leta 1957 odločila, da gledališče ukine in tako je do leta 1989 ponovno delovalo na amaterski ravni. Z letom 1989 pa se gledališče ponovno profesionalizira (zaposli poklicne igralce).
Prešernovo gledališče je od leta 1971 tudi organizator gledališkega festivala Teden slovenske drame, katerega osnovne naloge so spodbujanje dramskega pisanja, uprizarjanja dram slovenskih avtorjev ter promocija slovenske dramatike v tujini.
V okviru festivala vsako leto v Kranju gostujejo predstave, nastale na osnovi slovenskih dramskih besedil, iz Slovenije in tujine, organizirane so delavnice dramskega pisanja ter okrogle mize in seminarji.
Arkade Prešernovega gledališča so delo arhitekta Jožeta Plečnika, foto: Maša Pirc
Arhitekturni detajli stavbe Prešernovega gledališča, foto: Maša Pirc
Ločimo profesionalna, amaterska ter komercialna gledališča. V profesionalnih gledališčih delajo poklicni igralci, ki so končali Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, ter ostali profesionalni ustvarjalci. Profesionalna gledališča so zavezana k uprizarjanju kakovostnih dramskih tekstov. Njihova osnovna naloga ni ustvarjanje zaslužka, ampak skrb za dvig kulturne zavesti čimpiršega kroga prebivalstva ter seveda tudi skrb za razvoj umetniških sodelavcev.
Za razliko od profesionalnih gledališč so amaterska gledališča organizacijska oblika delovanja ljubiteljskih gledaliških skupin, v katerih običajno ne delujejo profesionalni gledališki ustvarjalci. So način kvalitetnega preživljanja prostega časa.
V zadnjem času v Sloveniji obstaja tudi nekaj komercialnih gledališč, katerih glavni namen je zaslužek od prodaje vstopnic. V njih delujejo tako profesionalni kot ljubiteljski ustvarjalci.
