Dve votli geometrijski telesi, odeti v generično belino, se pojavita v prostoru. Kubusa, navzven kot prazni slikarski paleti, v svoji notranjosti skrivata barvito vsebino, dva ekstrema, ki izhajata iz nasprotij med toplim in hladnim, mehkim in trdim, nagubanim in gladkim, organskim in geometričnim ter naravnim in umetnim. Znotraj kvadra avtor raziskuje navidezni red, ki ga je ustvaril človek. Računalniške matične plošče, plavajoče v kvadrovi globini, nastajajo kot rastoče urbane strukture. Sestavljene so iz nepregledne množice najrazličnejših silicijevih ploščic, umeščene na točno določena mesta v tiskanih vezjih, medtem ko slikovite organske tvorbe iz volnene polsti, pletiva in zračne čipke, ki se razprostirajo v šestkotni prizmi, predstavljajo povsem drugačno urejenost. Vzete iz narave, na mikro nivoju spominjajo na atome in celice, na makro nivoju pa na naravne pojave ter konstelacije zvezd in planetov. Navidez precej različna svetova sta si zelo podobna.
Lovro Ivančić kot oblikovalec tekstilij in oblačil pogosto kot medij izražanja uporablja tekstil, naravo ter njene procese. Raziskuje naravne oblike, stanja, rabe in njihovo umeščenost v različne kontekste. Izdeluje nove tekstilije z dodanimi fizikalnimi lastnostmi in drugačno vizualno identiteto.
Foto: Maša Pirc / BIEN 2021
