Pod fotografijo v kavarni se tokrat predstavljata dva samostojna fotografska projekta Krištofa Istiniča in Ajde Auer, ki se naslanjata na ozaveščenost o problematiki onesnaženja okolja v katerem živimo mi, živali in rastline.
Odpis Ajde Auer brez moraliziranja predstavlja smeti v luči sprijaznjenosti in pomirjenosti. Nekoč je simbol smeti v vizualni umetnosti predstavljal problematiko onesnaženosti in se čudil nad človeško indiferenco do okolja. Danes pa se zdi, da smeti razumemo kot del vsakdana. Čakajoč na prehodu za pešce na poti iz službe vrečke poplesavajo mimo nas kot v Lepoti po ameriško in naslikajo novo stanje počutja distopične prihodnosti kot smo jo videli v Pobesnelem Maxu. V pasivnem opazovanju performansa vmes proizvedemo vsaj še eno smet tudi sami. Vseeno nam je, probleme imamo vsi drugje. Smeti se ne ločuje več po materialni sestavi odpadka, temveč po vizualni estetski vrednosti. Fotografsko oko zdaj išče zanimive odpadke, ki so primerno odvrženi, lepo postarani in vredni estetske sodbe. Obravnava jih kot objekt, ki sodeluje z okoljem in nosi prvine likovne kompozicije, kontrasta in barvne teorije ter si nenazadnje izmišljuje zgodbe o genezi umetniškega dela. Smeti niso več vsakodnevni opomnik na dejstvo v kakšni krizi je svet, ampak predvsem njegov sestavni del. (Miha Artnak)
“Odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga povzročitelj ne more ali ne želi uporabiti sam, in ker ga povzročitelj ne potrebuje, ga mora zavreči. Vsak odpadek je potrebno zaradi varstva okolja prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali odstranjevanje na predpisan način. Vsekakor ostajajo nekatera odprta vprašanja, npr glede odpadnih kovin in papirja, ki so lahko sekundarne surovine ali pa odpadki. Dejstvo, da ima nek material ekonomsko vrednost ali pa je integralni del industrijske proizvodnje, ne preprečuje, da bi bil označen kot odpadek.” Vir: Wikipedia
Krištof Istinič s Pod gladino predstavlja svet, ki ga večina od nas ne vidi vsak dan, a vendar je vedno prisoten in vseskozi spreminjajoč zaradi človeškega vpliva. Fotograf Krištof Istinič se potaplja na “vdih”. V vodi se giblje počasi, tiho, tik nad dnom in čim dlje zadržuje dih. Takšna tehnika mu omogoča skoraj popolno zlitje s podvodnim svetom. Na fotografijah prikazuje predvsem motive potočnih postrvi, lipanov, klenov, kapljev, pisancev in ščuk, ki plavajo, počivajo in lovijo. V zanosu je nekaj let raziskoval celoten Obrh od izvira do požiralnikov, Cerkniško jezero, del Unice, Blejsko in Bohinjsko jezero. Fotografiral je tudi potočne rake, ličinke muh, postranice in različne vodne rastline. V vodi je našel tudi veliko predmetov iz mlajše in malo starejše človeške zgodovine: črepinje antičnih keramik, ročne bombe, vojaške čelade, bodeče žice, kovane harpune krivolovcev, otroške vozičke, kolesa, pnevmatike, konzerve in steklenice. Te predmete je ob spremljajoči bolečini fotografiral in se kasneje udeleževal lokalnih čistilnih akcij. Skozi podvodno fotografijo nam razkriva svet, ki ga premalo poznamo in preveč uničujemo.
Ajda Auer (1994) zaključuje podiplomski študij grafičnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Med magistrskim študijem se je veliko posvečala grafičnemu oblikovanju v družbeno-političnem kontekstu. Raziskovala je spolne neenakosti na področju vizualnih umetnosti in stanovanjsko problematiko v prestolnici. Analogna fotografija je pri njenem ustvarjanju zvesta, a neobremenjena spremljevalka. Njene fotografije so bile večkrat objavljene v zinih, ki jih izdaja montrealski zine založnik Ok Cool. Letos je na zagrebškem festivalu DA!, ki razstavlja študentska dela, prejela veliko nagrado v kategoriji dizajn.
Krištof Istinič (1971) je že od otroštva dalje tesno povezan z vodo. S fotografijo pod očetovim mentorstvom je bil seznanjen že v otroških letih, v srednji šoli pa je samostojno razvijal fotografije v temnici. Danes v prostem času najraje fotografira podvodni svet v potokih, rekah, jezerih in morjih. Njegove fotografije so uporabili na predstavitvenih turističnih tablah, v koledarjih, brošurah, učbenikih, reviji Adria in Flight magazine in knjigah Zgodbe iz kanuja, Planinska dolina - ljudje in kraji ob Unici, Cerkniško Jezero in ljudje ob njem, v Glasilu Ribič 2006, 2007(prva nagrada in objava na dveh naslovnicah).
Razstava je del majskega programa Zelena koreNit.
