UVODNA BESEDA
Kljub univerzalni poetiki vesolja, odkrivanja pomena svetlobe in lovljenja njene hitrosti ter iskanja Boga, tistega individualnega, ki je počelo vsega in ni uklenjen v verige institucije, pa pesniški jezik Andreje Kosec svojo odisejado opravlja tu, na Zemlji, kjer konstanto predstavljajo ščebetanja ptic, notranji zemljevid, ki ni vedno v realnem merilu ter drevesa v svojem večnem kroženju brstenja in umiranja. Vse kar ima nosi pesnica s seboj, v tem novem svetu, ki ga še ne razume a ljubi vnaprej, saj bo samo njen. Opotekajoče spoznava, kaj je tisto, kaj je vredno biti prinešeno v cilj, z brazgotinami, ki so dočakale sonce, dokler se srna v gozdu ne splaši več ob njeni prisotnosti.
Misli avtorice in fizika Alberta Einsteina predstavljajo štiri mejnike zbirke in so hkrati opomin, da je, ne le v teoriji vesolja, pač pa tudi v življenju slehernika na katerega vplivata resnična in metaforična gravitacija, vse vpeto v relativnost, v nihanje, valovanje in ravnotežje. Tudi Einstein svojih odkritij ne bi mogel doseči, če ne bi delal iz ljubezni, je prepričana pesnica. Tudi on je bil tam, vmes, tako kot lirski subjekt, ki se v epilogu znajde v medprostoru. V prostoru navideznega kaosa, kjer je pogum prepleten s strahom, kjer je tistega, ki te vzradosti mučila najstrašnejša mora. Ko uspe preseči binarnosti duha, ko imaš tisto, kar boli pred očmi in se odločiš to spustiti, kot pravi avtorica, takrat tu, vmes postane zatočišče in novi dom. Tu, vmes sneži na hiše, da stegujejo nosove vedno više. Vse je lepo zloženo splast za plastjo – Tu, vmes je dobro.
Prvenec Andreje Kosec je čudovito povzet v naslovu. Pesnica, ki je z jezikom povezana že od dijaških let dalje piše v rahločutnem in prefinjenem pesniškem jeziku tudi takrat, ko ta govori o bolečini. Ali bolje, iz bolečine. Išče svojo pot k idealu vseobsegajoče ljubezni, smisla in miru. A pot do svetlobe ni lahka. Nobeno življenje spreminjajoče popotovanje ni. Na tej poti vse brbota, krvavi, prezira, se prelamlja in upira pravilom igre v svetu, ki ni njen, razbija spone in kalupe družbe, izpira umazane roke in predvsem postavlja ogledalo. Najprej družini, ki od rojstva naprej prenaša in prinaša prve vzorce zaželjenega mišljenja ter sami sebi. Ko je ustvarila novo družino, svoje pleme, je kot mama treh otrok skozi njih rasla in poglobljeno spremljala kaj jim predaja - otroci so njeno najbolj intimno ogledalo zato ve, da bo potrebno izruvati staro rano s kletnega poda ter počistiti vse tisto, kar se skriva po kotih in nas preganja. Prav zato se lirski subjekt odpravi na pot, saj razume njeno nujnost, ve, da je ljubezen v gibanju večja od ljubezni v mirovanju.
~ Ana Žunič
ANDREJA KOSEC
Andreja Kosec, slovenistka in sociologinja kulture, se z besedami igra že od malega, prvič pa je pesmi objavila v Srednji ekonomski šoli Kranj z naslovom Mavrični nasmehi. Po študiju je delala kot novinarka in moderatorka na Radiu Kranj in Radiu Gorenc ter pri nekdanjem kranjskem časopisu Dobro jutro. Nekaj let je bila tudi urednica Glasa občine Naklo, že več kot desetletje pa uči slovenski jezik in uživa, ker raste s svojimi tremi otroki in možem v Naklem.
KOLOFON
ANDREJA KOSEC: BRBOTANJE K SVETLOBI
Uvodna beseda: ANA ŽUNIČ
Ilustracija: MARUŠA ŠTIBELJ
Oblikovanje: DAVID KLADNIK
Tisk: PRIMUS
Naklada: 200 izvodov
Izdala: LAYERJEVA ZALOŽBA, KRANJ, 2019
zanjo ZAVOD CARNICA I direktor SELMAN ČOROVIĆ
Vse pravice pridržane.
KJE LAHKO KUPIM BRBOTANJE K SVETLOBI?
Zbirka pesmi Andreje Kosec Brbotanje k svetlobi je na voljo v Kavarni Layer.
Lahko jo naročite na e-naslovu info@layer.si. Knjigo pošljemo tudi po pošti, poštnino plača naslovnik sam.
Maloprodajna cena: 15 eur.
