Vizualni umetnik Oliver Pilić se predstavlja z razstavo kolažev z naslovom Etika spomina. Podobe njegovih del predstavljajo obsceno banalizirane pretekle in sedanje podobe družbe in sveta. So parodija na dojemanje nasilja, pornografije, mučenja, protestov in vojne ter hkrati cinični prikaz infantilnega reality showa in simulakrov moči.
Oliver Pilić o spominu razmišlja kot o konceptu. Zanima ga, na kakšen način lahko spomin deluje v polju sodobne umetnosti. Ne dojema ga kot v možganih shranjene informacije, ampak je spomin zanj prostor, kjer bivajo nezavedno, sanje in inspiracija. Spomin deluje kot navezava na lastno preteklost, ki jo dojemamo v sodobnem kontekstu. Podobe spomina so podobe preteklosti, ki so shranjene v objektih ali premetih vsakega od nas. Pri svojih delih se avtor na različnih mestih sprašuje o pojmovanju originala in reprodukcije ter kako ju definirati v razmerju do sodobnih umetniških praks.
V delih Oliverja Pilića sta pretekla in sedanja pop kultura močno povezani. Elementi sedanjosti in preteklosti se skladno povezujejo v logično celoto, kljub temu da se razlikujeta v barvni shemi. Na nekaterih kolažih so podobe arhitekture in umetnosti v črno-beli tehniki, elementi, ki predstavljajo sodobnost, pa so v barvni tehniki ali obratno. Avtor s tem nakaže na prepreke med arhaičnim in modernim časom. Kombinacija asociacije preteklega časa in likov iz pop kulture vodita k sugestiji na vplive pop arta. Razcvet zahodne kapitalistične družbe je začel ustvarjati novo iluzijo sveta, presežki produktov in hkrati nastajajoče popularne kulture so umetnike navdihovali za svoja dela, ki so jih producirali z isto hitrostjo, kot se je širila mentaliteta kapitalizma. Kljub občutku, da pop art in kapitalizem hodita z roko v roki, ne smemo prezreti dejstva, da pop art s svojim načinom izražanja pravzaprav razkrinkava potrošniško družbo. Pojem popularna kultura je včasih opredeljeval kulturo nekega ljudstva, nastajala je kot produkt njihovih življenj, v primerjavi z visoko kulturo je imela status manjvrednosti. Danes je popularna kultura dobila nove razsežnosti. Postala je produkt množične proizvodnje in je namenjena širokemu krogu uporabnikov. V sodobnem času mimo pop kulture ne moremo, saj je vreprisotna.
Dela so narejena v tehniki kolaža, avtor za izdelavo svojih izdelkov uporablja reprodukcije znanih umetniških del, rentgenske posnetke, fotografije filmskih prizorov ter naključno izrezane podobe iz časopisov in revij. Novi konteksti nastanejo z naključnim in intuitivnim sestavljanjem različnih elementov reinterpretacije preteklih sodobnih umetniških del ter popularne kulture po principu cut/paste. Kolaži so očiščeni in na prvi pogled delujejo zelo ploskovito. Elementi so postavljeni v prvi plan, izrazite globine praktično nimajo, kar pa pripomore k intenzivnejšemu fokusiranju na predstavljene elemente. Čeprav so stilske razlike med posameznimi elementi kolaža zelo velike, jih avtor s premišljeno pozornostjo sestavi v novo kompozicijo. Zaključena celota vsakega dela posebej izraža kritičen avtorjev pogled na mentaliteto in delovanje sodobne družbe.
Oliver Pilić, rojen v Ljubljani, živi in ustvarja v Kamniku. Na področju umetnosti ga zanima pozicija in status sodobnega umetnika ter kako se le – ta sooča s problematiko lastne umetniške produkcije, s problematiko razstavljanja svojih del ter problematiko umetnostnega sistema nasploh. Avtorja na področju današnje umetnosti zanima predvsem razmerje med sociološkim prostorom in ready-made objektom ter med ideološkim poljem in neko podobo oz. objektom danes. Avtorjevo delo posega v polje kolaža, instalacije, risbe, slike, ready-made objektov ter fotografije. Šolanje je . 2012 končal na Akademiji za vizualne umetnosti A.V.A v Ljubljani. Leta 2013 je bil nominiran za nagrado skupine OHO, osrednjo neodvisno nagrado za mlade vizualne umetnice in umetnike v Sloveniji do 35. leta.
RAZSTAVE
